Prehod na nov standard o najemih bo spremenil bilance stanja

Uvod

Blog v katerem sem pisala o razliki med prodajo in povratnim najemom v skladu s sedaj veljavnim standardom, ki ureja najeme (MRS 17) in novim standardom (MSRP 16), je očitno številne bralce spodbudil, da so že začeli razmišljati, kaj bo ta sprememba pomenila za njihove računovodske izkaze

Ob prehodu bo treba skoraj vse obstoječe poslovne najeme pripoznati v bilanci stanja na enak način, kot so sedaj pripoznani finančni najemi. Izjema so le kratkoročni najemi in najemi majhnih vrednosti. Zato bomo v nadaljevanju predstavili možne načine prehoda.

Možni načini prehoda

Ob prehodu iz MRS 17 na MSRP 16 sta na voljo dve možnosti [MSRP 16.C5], izmed katerih najemnik izbere eno in jo dosledno uporablja za vse najeme, pri katerih je najemnik. Pri drugi možnosti sta na voljo dva načina merjenja pravice do uporabe. Torej so pravzaprav trije načini prehoda na MSRP 16.

Prva možnost je uporaba standarda za nazaj za vsako predhodno poročevalsko obdobje [MSRP 16.C5/1-a)]. To pomeni, da se poslovni najem meri ob upoštevanju predpostavljene obrestne mere za izposojanje na datum začetne uporabe standarda. V računovodskih izkazih na dan prehoda sta tako zneska pravice do uporabe in obveznosti iz najema različna. Razlika se pripozna v kapitalu v okviru dobičkov iz prejšnjih let (v spodnjem zgledu označeno kot VAR 1).

Druga možnost je uporaba standarda za nazaj s kumulativnim učinkom začetka uporabe standarda, pripoznanim na datum začetka uporabe [MSRP 16.C5/1-b)]. Znotraj te možnosti pa je mogoče izbrati dva načina merjenja sredstva.

Merjenje obveznosti iz najema je pri obeh variantah enako. Obveznost iz najema je izmerjena po sedanji vrednosti preostalih najemnin, diskontiranih z uporabo najemnikove predpostavljene obrestne mere za izposojanje na datum začetne uporabe.

Merjenje pravice do uporabe se lahko izvede na dva načina. Za vsak najem posebej se najemnik lahko odloči, ali bo to sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, meril:

  • po knjigovodski vrednosti, kot da bi se ta standard uporabljal od datuma začetka najema – zgled VAR 2A [MSRP 16.C8/1-b-i)]

  • ali v znesku, ki je enak izračunani obveznosti iz najema – zgled VAR 2B [MSRP 16.C8/1-b-ii)].

Učinki prehoda na zgledu

Podjetje je 1. 1. 2017 v skladu z MRS 17 sklenilo pogodbo o poslovnem najemu za obdobje petih let. Letna najemnina znaša 200.000 evrov letno in se plačuje 2. 1. v vsakem letu za tekoče leto. Diskontna stopnja (obrestna mera), uporabljena ob začetku najema, je 6 odstotke, obrestna mera na dan prehoda pa je 3 odstotke.

 

 

htmlWriter.xlsm

PODATKI ZA IZRAČUNE IN KNJIŽENJE 










Podatki ob sklenitvi najema 

VAR 1 

VAR 2A 

VAR 2B 

Letna najemnina 


200.000 

200.000 

200.000 

Obdobje najema 


5 

5 

5 

Celotna vrednost najema (obdobje 5 let) 

1.000.000 

1.000.000 

1.000.000 

Obrestna mera ob sklenitvi najema 


6% 

6% 

6% 

Obrestna mera ob prehodu na MSRP 16 

3% 

3% 

3% 








SV sredstva ob začetku najema- obresti 6% 

893.021 

893.021 

- 

SV sredstva ob začetku najema- obresti 3% 

- 


943.420 








Stanje ob prehodu 




Letna najemnina 


200.000 

200.000 

200.000 

Obdobje najema 


3 

3 

3 

Celotna vrednost najema (obdobje 3 leta) 

600.000 

600.000 

600.000 








SV obveznosti ob prehodu - obresti 6% 

566.679 

- 

- 

SV sredstva ob prehodu - obresti 6% 

535.813 

535.813 

- 

SV obveznosti ob prehodu - obresti 3% 

- 

582.694 

582.694 

SV sredstva ob prehodu - obresti 3% 

- 

- 

582.694 








Učinek na kapital ob prehodu 


-30.866 

-46.881 

0 








IPI v naslednjih letih 





2019 


-200.605 

-190.085 

-205.712 

2020 


-189.925 

-184.429 

-200.057 

2021 


-178.604 

-178.604 

-194.231 

Skupaj z učinkom v kapitalu 


-600.000 

-600.000 

-600.000 


 

Zaključek

Pripoznanje sredstev in obveznosti iz pogodb o poslovnih najemih, bo ob prehodu na MSRP 16 popolnoma spremenilo bilance stanja. Zelo se bodo povečala sredstva in obveznosti. Glede na izbiro možnosti ob prehodu, pa se lahko zmanjša tudi kapital in sicer v postavki preneseni dobički prejšnjih let.

V zgornjem zgledu smo zgolj zaradi nazorne predstavitve in glede na trend padanja obrestnih mer, uporabili visoko obrestno mero ob sklenitvi najema in občutno nižjo ob prehodu. Ocenjujemo, da bodo v praksi večinoma takšni primeri. Kot je razvidno, takšne okoliščine pri VAR 1 in VAR 2 vplivajo na zmanjševanje prenesenih dobičkov prejšnjih let, hkrati pa izboljšajo izkaz poslovnega izida v obdobjih po prehodu.

Konkretni izračuni bodo seveda odvisni od še preostale dobe najema ob prehodu na MSRP 16 in obrestnih mer ob sklenitvi.

Več o zahtevah MSRP 16, že naslednji teden na ponovitvi seminarja, ki prinaša še številne druge zglede izračunov in knjiženj. Kmalu pa bodo zgledi vključeni tudi v e-paket MSRP v EU.

 

 
 

Amortizacija bo še povzročala težave

Izraz amortizacija in njegove izpeljanke v poslovnem jeziku pogosto uporabljamo. V tem članku bomo govorili o amortizaciji opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin, ki se kot strošek pojavlja v računovodskih izkazih podjetij. Ta ista amortizacija pa je za davčne namene obravnavana v 33. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). A vsebina tega člena povzroča težave v poslovni praksi. In še več jih bo...

Celoten članek je bil objavljen 5.9.2017 v TFL GLasniku in si ga lahko preberete TUKAJ.

Prodati in vzeti v povratni najem – ni vseeno kdaj

Vprašanje

Nedavno sem dobila vprašanje, ki se je glasilo: »Ali se bolj splača prodati osnovno sredstvo in ga vzeti v povratni najem, dokler je v veljavi MRS 17, ali naj počakamo na MSRP 16?«

Vprašanje me je popolnoma presenetilo iz več razlogov. Prvič zato, ker je prihajalo iz ust direktorja večjega podjetja, drugič zato, ker ga je na spremembe opozorila računovodkinja, in tretjič zato, ker se je podjetje odločilo za zgodnejšo uporabo MSRP 16, če bo standard sprejet v EU do konca tega leta.

Četrto presenečenje pa je povezano z dejstvom, da sem sogovornika videla prvič in je bilo vprašanje zastavljeno ob prijetnem sobotnem klepetu, takoj ko sem se mu predstavila. Direktor podjetja je torej v svojem/mojem prostem času želel dobiti odgovor na strokovno zahtevno vprašanje. Tisti, ki me poznate, veste, kako se je končalo. Odgovorim, če vem. In tokrat me je našel zelo pripravljeno.

Že napisano o najemih in posebej o povratnih najemih

Prepričana sem, da tudi vas odgovor na zastavljeno vprašanje zanima, zato ga delim z vami in pa tudi z omenjenim direktorjem, saj okoliščine res niso bile primerne za daljšo razlago.

Najemi so bili vedno moja priljubljena tema, s katero sem se pogosto srečevala v vlogi pooblaščene revizorke. O spremembah, ki jih prinaša MSRP 16, sem pisala že januarja 2016 v članku z naslovom Finančni ali poslovni najem? To za najemnike kmalu ne bo več vprašanje, katerega branje priporočam.

S trenutno računovodsko obravnavo transakcij prodaje in povratnega najema v MRS 17 (enako tudi v zbirki SRS) se lahko seznanite v dveh člankih, napisanih v letu 2012, ki sta še vedno aktualna. V uvodnem delu obeh člankov vas vabimo k ogledu posnetka webinarja (spletnega seminarja). Vsebina tega posnetka je skladna s takratnim predlogom besedila standarda, ki je bil pozneje spremenjen. Ogled posnetka lahko preskočite, saj je pomembno to, kar je bilo dejansko sprejeto.

V prvem članku z naslovom Prodaja in povratni najem – opredelitev vrste najema predstavimo teoretične podlage za razlikovanje med finančnim in poslovnim najemom, ki jih upoštevamo pri presoji vrste najema. Od vrste najema je tudi odvisno, kako najemnik-prodajalec obravnava izgube ali dobičke ob prodaji sredstva, o čemer pišemo v drugem članku Prodaja in povratni najem – pripoznavanje dobičkov.

Kolikšen bi bil poslovni izid ob uporabi MRS 17

Za tiste, ki obeh zgoraj navedenih člankov ne boste prebrali, najprej kratka predstavitev zahtev MRS 17. Na podlagi prodajne transakcije s povratnim finančnim najemom za presežek prihodkov od prodaje nad knjigovodsko vrednostjo sredstva prodajalec-najemnik pripozna odložene prihodke, ki se postopoma prenašajo med prihodke v obdobju najema [MRS 17.59 – 60], medtem ko se izguba pripozna kot slabitev sredstva [MRS 17.64].

Pri povratnem poslovnem najemu pa obstaja več možnosti. Če je transakcija sklenjena po pošteni vrednosti, se vsak poslovni izid pripozna takoj. Če je prodajna cena manjša od poštene vrednosti, je treba poslovni izid pripoznati takoj, razen če se izguba nadomesti s prihodnjimi najemninami, ki so manjše od tržne cene; v takem primeru je treba izgubo razmejiti in postopoma poravnavati v skladu z najemnino, dobljeno v obdobju, v katerem naj bi se sredstvo uporabljalo. Če je prodajna cena večja od poštene vrednosti, je treba presežek razmejiti in postopoma obračunavati v obdobju, v katerem se bo sredstvo po pričakovanju uporabljalo [MRS 17.61 – 63].

V okoliščinah, ki jih je opisal direktor, bi morali obravnavati povratni najem kot poslovni najem in bi se celotni dobiček ob prodaji v višini 600.000 evrov takoj pripoznal v poslovnem izidu (glejte zgled knjiženja). Bodoče najemnine pa bi se pripoznale kot odhodek v posameznih obdobjih.

Kolikšen bi bil poslovni izid ob uporabi MSRP 16

Računovodska obravnava transakcij prodaje in povratnega najema se je v MSRP 16 popolnoma spremenila. V nadaljevanju bomo najprej predstavili zahteve MSRP 16 za pravila računovodenja transakcij prodaje s povratnim najemom z vidika prodajalca-najemnika. Pri merjenju izkupička (dobiček ali izguba ob prodaji) je treba opraviti naslednje ocene in izračune:

  • oceniti, ali prenos sredstva pomeni prodajo,
  • pripoznati dobiček ali izgubo po posebnih pravilih, če gre za prodajo,
  • izvesti prilagoditve: pripoznati morebitna predplačila najemnin ali dodatno financiranje.

Če podjetje (prodajalec-najemnik)  prenese sredstvo na drugo podjetje (kupec-najemodajalec), nato pa od njega to sredstvo vzame v najem, mora najemnik za obračun pogodbe o prenosu in najemu najprej oceniti, ali prenos sredstva pomeni prodajo. V skladu z MSRP 16.99 za ugotavljanje, ali se prenos sredstva obravnava kot prodaja tega sredstva, podjetje uporabi zahteve iz MSRP 15 za ugotavljanje, kdaj obveznost izpolnitve velja za izpolnjeno.

V okoliščinah, ki jih je opisal direktor, prenos sredstva predstavlja prodajo v skladu z MSRP 15. V takem primeru prodajalec-najemnik pripozna samo tisti znesek dobička oziroma izgubo v obdobju, ki se nanaša na pravice, ki jih je prenesel kupec-najemodajalec. Prodajalec-najemnik sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, ki izhaja iz povratnega najema, meri sorazmerno z delom prejšnje knjigovodske vrednosti sredstva, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki jo je obdržal prodajalec-najemnik.

Vrednost nadomestila za prodajo sredstva je enaka pošteni vrednosti sredstva, zato ni nobenih prilagoditev.

Ker je bilo vprašanje direktorja numerične narave, bomo gornja odstavka sedaj prevedli v računovodski jezik, ki prinaša odgovor v številkah – to je namreč direktor želel slišati. To je le eden od zgledov, ki bodo vključeni v  e-paket MSRP še pred sprejemom MSRP 16 v EU.

 

htmlWriter.xlsm

PRODAJA IN POVRATNI NAJEM ‒ PRENOS SREDSTVA POMENI PRODAJO 


Podjetje A (prodajalec - najemnik) je prodalo opremo v vrednosti 1.000.000 evrov podjetju B (kupec - najemodajalec). Knjigovodska vrednost opreme je znašala 400.000 evrov. Poštena vrednost nadomestila za prodajo sredstva je enaka pošteni vrednosti sredstva.


Podjetje A je po prodaji sklenilo pogodbo o najemu za prodano opremo za obdobje 3 let. Plačilo za najem usteza tržnim cenam. Obrestna mera uporabljena pri najemu znaša 5 odstotkov, najemnina se plačuje zadnjega dne v letu. 















PODATKI ZA IZRAČUNE IN KNJIŽENJE 
















Prodaja 

MSRP 16 

MRS 17 






Knjigovodska vrednost opreme (KV) 

400.000 

400.000 






Poštena vrednost opreme (PV) 

1.000.000 

1.000.000 
















Prodajna cena 

1.000.000 

1.000.000 






DDV 


22% 

220.000 

220.000 






Skupaj 

1.220.000 

1.220.000 
















Izračun obveznosti in pravice do uporabe sredstva 







Obrestna mera uporabljena pri najemu 

5% 

5% 


Izračun pravice do uporabe 


Letni znesek najemnine 

3 . 

150.000 



Knjigovodska vrednost (A) 

400.000 


Sedanja vrednost plačil 

408.487 



Poštena vrednost sredstva (B) 

1.000.000 








Sedanja vrednost plačil (C) 

408.487 


Pravica do uporabe (PDU) 

163.395 


----------> 

(A/B)*C 

163.395 












Dobiček pri prodaji - porazdelitev 

600.000 

600.000 


Pripoznani prihodki ob prodaji (MSRP 16) 


Pripoznani prihodki ob prodaji 

354.908 

600.000 

----------> 

Dobiček pri prodaji (A) 

600.000 


Odloženi prihodki 

245.092 

0 


Poštena vrednost sredstva (B) 

1.000.000 








Sedanja vrednost plačil (C) 

408.487 








(A/B)*(B-C) 

354.908 


TEMELJNICA 
















Knjižba 

Opis 

Konto 

Znesek 


V breme 

V dobro 


1 

Prodaja opreme in knjiženje povratnega najema 





KR terjatve do kupcev 

120 

1.220.000 



Obveznosti za obračunani DDV 

260 


220.000 


Oprema - model NV 

040 


400.000 


Prevrednotovalni prihodki pri prodaji osnovnih sredstev 

769 


354.908 


DR odloženi prihodki (PČR) 

968 


245.092 













 

Zaključek

Če gospod direktor »potrebuje« višji dobiček – njegov mandat se izteče naslednje leto in morda je njegova plača odvisna od dobička, potem bo s prodajo pohitel pred prvo uporabo MSRP 16. Dobiček pred davki bo v letu uporabe MRS 17 zaradi prodaje sredstva višji za 600.000 evrov.

Če pa bo prišlo do prodaje v obdobju uporabe MSRP 16, bo v letu prodaje dobiček višji le za 354.908 evrov, saj se del prihodkov pripozna šele v času trajanja najema. To pa je lahko že v obdobju, ko direktorja mogoče ne bo več v podjetju. 

 

 
 

Strokovna dilema: Velikost podjetja za računovodsko poročanje

Velikost podjetja ni samo nekaj, s čimer se lastniki in poslovodje lahko pohvalijo. Želja podjetnikov je gotovo rast – ta pa s seboj prinese tudi več obveznosti z vidika računovodskega poročanja. In nujno je, da poslovodstvo na začetku poslovnega leta ve, kako bo moralo poročati. Temu pa v Sloveniji ni tako – ali pač? Mogoče je potrebna avtentična razlaga 55. člena ZGD-1.

Obseg računovodskega poročanja

Ko govorimo o velikosti podjetij, moramo razlikovati med dvema velikostma: prva je dejanska velikost podjetja, določena na podlagi podatkov na bilančni presečni dan letne bilance stanja, druga pa je velikost, ki se uporablja za poročanje.

Prehod iz enega velikostnega razreda v drugega prinese s seboj veliko dodatnega dela in stroškov. Računovodsko poročanje se glede na velikost podjetja stopnjuje takole:

  • mikro podjetja javno objavijo samo temeljne računovodske izkaze (bilanco stanja in izkaz poslovnega izida) in zahtevana razkritja iz ZGD-1;
  • majhna podjetja javno objavijo samo temeljne računovodske izkaze (bilanco stanja in izkaz poslovnega izida) in zahtevana razkritja iz ZGD-1, ki pa jih je več kot pri mikro podjetjih;
  • srednja podjetja javno objavijo poslovno poročilo in računovodsko poročilo z vsemi računovodskimi izkazi ter obsežna razkritja iz ZGD-1 in vsa razkritja, ki jih zahtevajo računovodski standardi. Ta podjetja so zavezana reviziji;
  • velika podjetja javno objavijo vse enako kot srednja podjetja in dodajo še nekaj več razkritij iz ZGD-1;
  • skupine podjetij, ki so velika podjetja, morajo javno objaviti konsolidirano poročilo in pri tem obvezno uporabiti zbirko MSRP.

Velikost podjetij v skladu z Računovodsko direktivo in ZGD-1

Računovodska direktiva 2013/34/EU v 3. členu določa tri merila za določanje velikosti podjetij: povprečno število delavcev v poslovnem letu, čiste prihodke od prodaje in vrednost aktive. Vsaka država članica mora ta člen prenesti v nacionalno zakonodajo. Pri nas je to 55. člen ZGD-1.

Ker namen tega bloga ni razglabljati o teoriji, ki pa jo moramo poznati, da lahko v praksi ravnamo, kot je prav, si oglejmo primerjalno le en odstavek iz navedenih členov.

 
htmlWriter.xlsm







3.10. člen Direktive 2013/34 EU 

55.6. člen ZGD-1 za leto2015 

55.6. člen ZGD-1 za leto 2016 



Kadar podjetje ali skupina na dan svoje bilance stanja preseže ali neha presegati meje dveh od treh meril, določenih v odstavkih 1 do 7, to dejstvo vpliva na uporabo odstopanj, predvidenih v tej direktivi, samo če se zgodi v dveh zaporednih poslovnih letih.  

Družbe se v skladu z merili iz prejšnjih odstavkov razvrščajo ali prerazvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanj  

Družbe se v skladu z merili iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka prerazvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe, če na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja obakrat presežejo ali nehajo presegati merila iz prvega, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena. 







 

Zanimiv je komentar k spremenjenim členom ob noveli ZGD-1I, v katerem je predlagatelj zapisal naslednje (poudarila avtorica bloga):

V spremenjenem 55. členu se pragovi za razvrščanje družb med mikro, majhne, srednje in velike usklajujejo s 3. členom Direktive 2013/34/EU, pri čemer so uporabljene osnovne vrednosti iz direktive. Merila za razvrščanje družb po novem veljajo tudi za skupine.

V šestem odstavku je jasneje napisano pravilo glede prerazvrščanja družb. Družbe se bodo tako prerazvrstile v drugo kategorijo le, če bodo na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let obakrat presegle ali nehale presegati merila za razvrščanje.

Strokovne razlage, članki in predavanja o velikosti podjetij

Kljub najboljšim namenom zakonodajalca, da bi bilo pravilo o prerazvrščanju napisano jasneje, pa praksa kaže, da temu ni tako. Tako pravniki kot ekonomisti se še vedno sprašujemo, kako razumeti 55. člen. In razumemo ga precej različno. Preverjeno tudi pri pravnikih, saj gre za pravno vprašanje.

Težava z razumevanjem tega člena ni novost leta 2016. Čeprav je ob oddajanju letnih poročil AJPES razpolagal s podatki iz prejšnjih let in je imel vgrajene neke kontrole velikosti, pa so podjetja lahko oddala letno poročilo tudi, če so se glede velikosti opredelila drugače. Tako so nekatera podjetja razumela direktivo tako, kot jo je logično razumeti, in sama vpisala velikost, druga pa so jo razumela tako, kot smo jo »razložili« v Sloveniji.

Problematiko razvrščanja in prerazvrščanja družb v velikostne razrede za leto 2016 je po predhodni uskladitvi z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in AJPES obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij ter pripravil strokovno razlago. Objavljena je bila v peti številki revije SIR*IUS leta 2016 v rubriki »Iz prakse za prakso«. Na to objavo se sklicujem tudi avtorica v reviji IKS za mesec december 2016 (stran 52 in dalje).

Predstavniki AJPES so šli na predavanju članom Zbornice računovodskih servisov v novembru 2016 še »globlje« z razlago postopka za določanje velikosti podjetij za namene računovodskega poročanja. Uporabili so posamezne kriterije, jim dodeli vrednost od 1 do 4, pri čemer je 1 = mikro podjetje, 2 = majhno podjetje, 3 = srednje podjetje in 4 = veliko podjetje.

Po tem izračunu bi bilo podjetje, ki pri zaposlenih dobi vrednost 1 (mikro) in enako pri aktivi 1 (mikro), pri prihodkih pa vrednost 3 (srednje), razvrščeno med srednja podjetja. Kako je to mogoče? Formula je: (1 + 1 + 3)/3 = 1,67 in nato se uporabi zaokroževanje navzgor. Matematično torej 2, kar ustreza razvrstitvi v majhna podjetja. In to kljub temu, da je podjetje izpolnilo samo en kriterij za majhno podjetje in dva kriterija za mikro podjetje.

Kako je Avstrija prenesla direktivo v nacionalno zakonodajo

Ker osebno direktivo razumem drugače, kot pa so zgoraj zapisani načini uporabe tega člena, sem pogledala čez mejo in primerjala prenos direktive v avstrijsko nacionalno zakonodajo. Poiskala sem tudi komentar stroke h konkretnemu členu in potrdilo se je moje razumevanje. Dopuščam možnost, da smo vsi skupaj v zmoti.

V Avstriji so v zakon jasno zapisali, da se podjetje razvrsti v drugo kategorijo (kategorija podjetij je izraz, ki je uporabljen v prevodu direktive v slovenščino) šele v tretjem letu. Poleg tega so jasno zapisali, kako se velikost podjetja meri v primeru statusnih preoblikovanj. Komentar zakona pa še jasno pove, da izračunavanje povprečij ne pride v poštev.

V nadaljevanju navajam enega od členov in komentar v nemškem jeziku - originalu.

Größenklassen (UBG) § 221.
 (4) Die Rechtsfolgen der Größenmerkmale (Abs. 1 bis Abs. 3 erster Satz) treten ab dem folgenden Geschäftsjahr ein, wenn diese Merkmale an den Abschlussstichtagen von zwei aufeinanderfolgenden Geschäftsjahren überschritten beziehungsweise nicht mehr überschritten werden. Im Falle der Neugründung und Umgründung (Verschmelzung, Umwandlung, Einbringung, Zusammenschluss, Realteilung oder Spaltung) außer bei einer rechtsformwechselnden Umwandlung treten die Rechtsfolgen bereits ein, wenn die Größenmerkmale am ersten Abschlussstichtag nach der Neugründung oder Umgründung vorliegen; dies gilt auch bei der Aufgabe eines Betriebes oder eines Teilbetriebes, wenn die Größenmerkmale um mindestens die Hälfte unterschritten werden.

KOMMENTAR (Hirschler, Bilanz­recht - Einzelabschluss, UGB, § 221, 4.1. Grundregel [Rz 36 – 39]):

Grundregel
36
Nach der Grundregel gem § 221 Abs 4 Z 1 zum Eintritt der Rechtsfolgen ist vorgesehen, dass diese im Regelfall ab dem Folge­geschäftsjahr eintreten, wenn die Größenkriterien an den Abschluss­stichtagen Seite 581 Seite 582 von zwei aufeinander folgenden Geschäftsjahren über- bzw unterschritten werden. Es ist dabei irrelevant, ob zu den beiden Stichtagen unterschiedliche Größenkriterien einer Klasse überschritten sind (dh beispielsweise Überschreiten der Bilanzsumme und der Arbeitnehmeranzahl in Jahr 1, Überschreiten der Umsatzerlöse und der Arbeitnehmeranzahl in Jahr 2). In diesem Punkt wird keine Kontinuität verlangt, ein zweimaliges Überschreiten von zwei Merkmalen ist ausreichend. Anders ist die Rechtslage nach § 267 Abs 4 dHGB, wonach die Rechtsfolgen bereits im zweiten Jahr eintreten, wenn die Merkmale an den Abschluss­stichtagen von zwei aufeinander folgenden Geschäftsjahren über- oder unterschritten werden (vgl dazu Winkeljohann/ Lawall, in Beck Bil-Komm 6, § 267 Rz 14 ff).
37
Ein einmaliges Über- oder Unterschreiten der Größenmerkmale bleibt ohne Konsequenzen für die eingetretenen Rechtsfolgen. Das bedeutet Folgendes: Eine Gesellschaft erfüllt zu zwei aufeinander folgenden Bilanz­stichtagen die Merkmale einer kleinen Gesellschaft, ist daher im dritten Jahr mit den für eine kleine Gesellschaft geltenden Rechtsfolgen belegt. In diesem dritten Jahr werden zwei der Größenmerkmale überschritten, im vierten Jahr wieder nicht, es bleibt daher bei der Einordnung als kleine Gesellschaft. Umgekehrt ist eine (mittel-)große Gesellschaft, die nach dieser Einordnung abwechselnd klein und (mittel-)groß ist, weiter als (mittel-)groß zu qualifizieren. 

Revalorizirati ali ne revalorizirati

Vsi, ki smo del računovodske stroke že več desetletij, se ob besedi »revalorizacija« spomnimo časov visoke inflacije, ko so se zneski v računovodskih izkazih prilagajali stvarnosti (inflaciji) z uporabo različnih indeksov, pri posojilih pa smo se srečevali z revalorizacijskimi obrestmi.

Vsi učinki revalorizacije so se do leta 2002 v računovodskih izkazih vključevali v izkaz poslovnega izida (prihodke ali odhodke) in tudi v davčno osnovo. V letu 2002 smo se poslovili od »inflacijskega« računovodenja.

Računovodski standardi pa so pred podjetja postavili nove zahteve, saj pogosto zahtevajo merjenje sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti. Pri opredmetenih sredstvih to ni zahteva, temveč je izbirna možnost, ki jo podjetje lahko izbere za svojo računovodsko usmeritev pri poznejšem merjenju. Kar nekaj podjetij se je odločilo za to možnost. Zakaj? O tem v 1. delu članka Revalorizirati ali ne revalorizirati, ki je bil objavljen v Temi tedna TFL Glasnika.

Članek smo zaključili z opisom učinkov ob odločitvi podjetja za prehod na model nabavne vrednosti. To pa ni edina izbira. Podjetja se lahko odločijo, da še naprej uporabljajo model revaloriziranja. Medtem ko so pravila računovodenja za prevrednoteno sredstvo enaka v obeh zbirkah računovodskih standardov, pa za revalorizacijske rezerve to ne velja. Več v 2. delu članka Revalorizirati ali ne revalorizirati iz TFL Glasnika.

Kaj morate vedeti, še preden se odločite za e-izobraževanje

(6 nasvetov za lažjo odločitev)

(Prirejeno po: https://elearningindustry.com/7-top-tips-mature-elearners)

Medtem ko mladina svoje prste suče po računalniški tipkovnici z nadzvočno hitrostjo, jih bliskovito pomika po ekranih na dotik in okolico futuristično zaznava preko vgrajenih kamer v svojih prenosnih napravicah, pa ste vi med tistimi, ki jim niti na kraj pameti ne pade, da bi svoj prosti čas preživljali za napravami, ki vam že tako ali tako vso voljo in energijo posrkajo na delovnem mestu.

In če vas vprašamo, kaj si mislite o izobraževanju, ki bi ga opravili kar od doma izpred vašega osebnega računalnika? Se vam to sliši mamljivo? Prav gotovo bi zmogli.

Preverite, ali vas teh 6 nasvetov prepriča in ste se pripravljeni spustiti v e-pustolovščino:

1.      PREVERITE IZVAJALCA

Preden se za e-izobraževanje sploh odločite, naredite prvo domačo nalogo in preverite podjetje, kakovost njegovega izvajanja, strokovnost predavateljev in avtorjev gradiv ter odziv udeležencev, ki so izobraževanje že opravili. Če vseh informacij ne utegnete pridobiti, pokličite podjetje ali jim pošljite elektronsko sporočilo in poskušajte pridobiti informacije iz prve roke.

2.      SAMODISCIPLINA

Če boste e-izobraževanje opravljali od doma, potem boste potrebovali veliko samodiscipline. Pomagala vam bo, da ostanete osredotočeni. Uredite si prostor, ki bo namenjen samo študiju. Tam naj bodo vsi pripomočki, ki jih potrebujete za učenje, poslušanje, opravljanje nalog, branje in raziskovanje. Določite si čas v dnevu in število ur, ki ga boste posvetili samo študiju, in se ga skušajte držati.

3.      PRILAGODLJIVOST

Večina e-izobraževanj je zasnovana tako, da časovno niste vezani s prisotnostjo v e-učilnici na določen dan in uro. Učenje poteka po vašem lastnem urniku in glede na hitrost pridobivanja znanja. Urnik si oblikujete po svojih navadah, učenje pa lahko opravljate od koderkoli, kjer imate internetno povezavo. Hitrost učenja si lahko izbirate po svoje in tako lahko določite, kdaj boste z izobraževanjem začeli in kdaj pričakujete, da ga boste dokončali.

4.      NAGRADITE SE

E-izobraževanja se lotite po korakih in ne bodite prestrogi do sebe: postavite si realne, uresničljive cilje. A ko jih osvojite, le glejte, da se nagradite. Pa naj bo to prost dan, ki ga otroci preživijo od doma, sprostitev na masaži, kratek oddih za konec tedna ali vaša najljubša čokolada. Nagrajevanje vas bo motiviralo, da bodo cilji prej uresničeni.

5.      PODPORA MENTORJA

Ko se odločite za e-izobraževanje, se pri izvajalcu prepričajte, da vam bo na voljo tudi mentor. Ker je načinov učenja prav toliko kot udeležencev na e-izobraževanju, vsakdo potrebuje individualno podporo. Ta omogoča hitrejši napredek, razumevanje snovi, usmerjanje in motiviranje udeleženca.

6.      PODPORA SKUPINE

Velik del podpore pa se ustvari tudi s skupino, ki obiskuje isti program izvajalca e-izobraževanja. Z njimi si boste lahko izmenjevali informacije, izkušnje in razreševali vprašanja. Obstaja pa tudi velika verjetnost, da boste spletli nove poslovne in prijateljske vezi.


In kar korajžno! E-izobraževanje lahko obogati vaše izkušnje, v vas prebudi motivacijo in vam pomaga odkriti sposobnosti, za katere ste že pozabili, da se skrivajo v vas. 

Ali računovodski standardi zagotavljajo primerljivost izkazov podjetij med seboj

Ali smo še vedno v letu 2008?

Nisem ravno oseba, ki bi hranila članke v papirni obliki za desetletja nazaj, a nekaj jih je vseeno v mojem klasičnem arhivu. Med njimi je članek z naslovom Gospod revizor, kolikšna je vrednost Gorenjske banke?, ki je bil objavljen že davnega leta 2008 v časniku Finance, danes pa ga lahko preberete na njihovi spletni strani. Razlogov za uvrstitev članka v arhiv je kar nekaj. Dva med njimi sta še danes zelo aktualna – vsak zase je dovolj za pisanje.

Prvi razlog je ta, da članek kaže, kako morajo računovodske standarde poznati vsi, ki analizirajo oziroma komentirajo računovodske izkaze. Strokovna javnost bi morala poznati različne metode vrednotenja sredstev (poštena vrednost, nabavna vrednost, nadomestitvena vrednost ...), katerih uporabo računovodski standardi bodisi dopuščajo bodisi zahtevajo ali pa pri nekaterih gospodarskih kategorijah prepovedujejo.

Drugi razlog pa je ta, da je članek povzročil množično »strokovno« komentiranje kakovosti dela revizorjev nasploh in konkretnega revizorja. Strokovne institucije se niso odzvale (tokrat beseda strokovne ni v narekovajih), a bi se morale, da bi odgnale meglo z vprašanja, ki so ga zastavili »profesionalni« novinarji. Tudi sam revizor se ni odzval, in tudi sama bi takrat, kot še aktivna pooblaščena revizorka, v podobni situaciji ravnala enako.

Kaj se je od leta 2008 spremenilo

Ali so računovodski izkazi podjetij danes bolj primerljivi med seboj in ali so računovodski standardi morda poenotili vrednotenje finančnih naložb? Kako je s številnimi drugimi izbirnimi možnostmi, ki jih nudijo standardi? Morda vas bo presenetilo, vendar je bil za nekatere finančne naložbe v zbirki MSRP dodan še en model merjenja – kapitalska metoda.

Ali spremembe na področju računovodenja pomenijo večjo primerljivost računovodskih izkazov

Leto 2016 je za slovensko računovodsko stroko leto pomembnih sprememb.

Nič pa nismo zapisali o tem, zakaj bi zadnjih deset let lahko poimenovali obdobje sprememb številnih računovodskih standardov – tako v zbirki SRS kot zbirki MSRP.

Če se sprašujete, čemu toliko sprememb, vam lahko odgovorimo zelo hitro. Vsi uporabniki računovodskih poročil si želijo, da bi bili računovodski izkazi podjetij med seboj primerljivi. S pojavom globalizacije bi morali biti izkazi podjetij iz različnih držav med seboj primerljivi, kar pa ni izvedljivo, če v vsaki državi veljajo drugačna pravila računovodenja. Zato sta se tako svet kot Evropa tega vprašanja lotila zelo zelo resno. In kakšni so rezultati?

Svet, Evropa in Slovenija na poti k poenotenju računovodskih izkazov

Začnimo s svetom. Računovodski standardi so poslovni jezik, s katerim podjetja zapišejo in predstavijo poslovne rezultate in finančni položaj vsem, ki te informacije potrebujejo. Zbirka mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) je doživela veliko sprememb zaradi usklajevanja (harmonizacije) z zbirko ameriških računovodskih standardov (US-GAAP). V naslednjih treh letih bodo kot rezultat usklajevanja stopili v veljavo trije računovodski standardi, ki bodo nadomestili večje število danes veljavnih standardov.

Tako kot smo ob velikem številu naravnih jezikov, ki jih posamezni narodi uporabljajo za pogovor, ustvarili umetni – nikogaršnji jezik, esperanto, si tudi stroka na področju računovodenja prizadeva za vsesplošno uporabo zbirke MSRP, ki je prav tako kot esperanto – nikogaršnja last.

Kje smo, lahko razberete iz govorov predsednika Odbora za mednarodne standarde računovodskega poročanja g. Hansa Hoogervorsta, ki so zanimivo branje in urejeno zbrani na spletni strani odbora.

Ker smo ta pogovor začeli z letom 2008, naj vas najprej napotimo na govor iz leta 2012, ki ima krasen uvod, njegova vsebina pa je povezana s člankom iz Financ leta 2008. Predsednik je v govoru, ki ga je imel leto dni po prevzemu funkcije, iskreno priznal, da je bil kljub znanju malo naiven ob prevzemu te funkcije. Zares priporočamo branje.

"Accounting should be the most straightforward of topics for policymakers to deal with. Accounting is mainly about describing the past—to reflect faithfully what has already happened. This should be dull business, better left to ‘bean-counters’. Surely counting beans cannot cause too many problems?" (H. Hoogervorst, 2012)

V uvodu g. Hoogervorst opiše splošno predstavo, ki jo ima poslovni svet o računovodenju – da je računovodenje nekaj enostavnega, saj gre pravzaprav samo za verno zapisovanje dogodkov iz preteklosti, kar naj bi bilo podobno štetju fižolov. Takšna opravila pa so sicer dolgočasna, a prav gotovo pri njih ne more prihajati do težav.

V vsebinskem delu govora pa vas bo presenetilo, kako se g. Hoogervorst (ne pozabite, da je predsednik odbora, ki sprejema standarde) tudi že težko znajde med različnimi modeli vrednotenja. Tako lažje razumemo, da so se tudi novinarji pri Financah malo izgubili.

"First of all, I was struck by the multitude of measurement techniques that both IFRSs and US GAAP prescribe, from historic cost, through value-in-use, to fair value and many shades in between. In all, our standards employ about 20 variants based on historic cost or current value. Because the differences between these techniques are often small, the significance of this apparently large number should not be over dramatised." (H. Hoogervorst, 2012) 

No, in štiri leta pozneje smo tam, kjer smo. Še vedno obstajajo in bodo obstajali še naprej različni modeli merjenja finančnih naložb in še mnogo drugih različnih možnosti pri posameznih postavkah, ki jih podjetja sama izbirajo. Trenutno stanje zelo nazorno prikazuje predsednikov letošnji govor

Kje je Evropa? Svoja prizadevanja po poenotenju uresničuje s sprejemanjem direktiv. V letu 2013 je bila sprejeta t. i. Računovodska direktiva, ki je po svoji vsebini daleč od računovodskih standardov, zato morajo države članice svoja podrobna računovodska pravila dopolniti s svojimi rešitvami.

In kaj ostane Sloveniji? To najbolje ponazori kar besedilo iz Uvoda v SRS: »Že tretjič prenovljeni SRS-ji temeljijo na Zakonu o gospodarskih družbah in v slovenski pravni red prenašajo vsebino Direktive 2013/34/EU. SRS-ji določajo strokovna pravila računovodenja ter dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo zakonske določbe in opredelitve. So torej pravila stroke, ki zakonsko določena temeljna pravila in zahteve računovodenja podrobneje razčlenjujejo, pojasnjujejo in določajo način njihove uporabe.«

Podrobneje o ureditvi računovodenja v Evropi in Sloveniji pa v katerem od prihodnjih blogov.

Tvoja e-diploma ni nobena diploma

(ali zakaj na e-diplomante še vedno gledamo z viška)

Spoznala sem ga na spletu

Ne, to ne bo romantična ljubezenska zgodba o popolni ljubezni na prvi pogled. Opisala vam bom svojo izkušnjo z e-učenjem, s katerim sem že kar nekaj let vsak dan povezana.

Danes ga opazujem z druge strani kot pred leti, ko sem kot študentka prejela klic s fakultete, da prvega e-izpita zaradi neudeležbe na predavanjih ne morem opravljati. Kako se je končalo? Srečno :) Ampak pojdimo lepo od začetka …

Z e-učenjem sem se spoznala, ko sem ravno zaključevala svojo prvo diplomsko nalogo, strast do izobraževanja pa me je gnala naprej. Ravno v tem času sem bila v začetku nosečnosti in me je malo skrbelo, kako bom ob dojenčku in službenih obveznostih lahko nadaljevala študij. Odločitev za on-line študij se mi je zdela več kot logična – čas si bom razporejala sama in svoj urnik kar se da najbolje podredila potrebam novorojenčka in službe.

Soočenje z realnostjo

Slišalo se je sila preprosto, kar se v mojem »optimistično razpoloženem procesorju« večkrat pripeti. Ko pa nastopi realnost, pa je tako ali tako že prepozno. Začela so se predavanja, sledile so vaje, po vajah smo morali izdelati seminarske in projektne naloge, oddajati poročila in pisati vmesne preizkuse znanja. In to, vse našteto, se je dogajalo na tedenski ravni. Vsak teden znova, po štirih tednih pa zaključni izpit in ustno ocenjevanje. Kar dober zalogaj za nekoga, ki si je mislil, da bo »malo spotoma« opravljal še študijske obveznosti.

Ta pogled

Druga diploma je bila trdo prigarana. In vedno me malo pojezi, še bolj pa užalosti, ko ob omembi, da imam »e-diplomo«, v očeh sogovornika vidim tisti prezirljiv pogled in posmehljiv nasmešek. Vendar »e-diploma« ni lahko pridobljen papirček, ki kar pade iz tiskalnika. Je trdo prigaran papir, ki zahteva ogromno časa, dela in samodiscipline. Kako vem? Ker sem imela možnost zaključiti obe vrsti študija – tako klasičnega kot tudi on-line. In če smo lahko pri klasičnem študiju kdaj kakšno predavanje preskočili zaradi "nepremostljivih" obveznosti, kot je na primer nujen postanek na štiriurni kavi, ali kakšen izpit namesto pisali, kar prepisali, tukaj tega heca ni. Vse te počaka in Veliki brat te neprestano gleda.

Prej pleničke prala, kot izpit končala

Celotno študijsko leto sem vse izpite opravljala v rednem roku, le na zadnji izpit letnika sem morala septembra v drugem roku. Žal na prvega nisem uspela, ker sem ravno na dan pisanja zaključnega izpita prvič postala mamica. Zelo sem si želela, da bi vse obveznosti zaključila že pred porodom. Vendar sem na drugi strani naletela na gluha profesorjeva ušesa. Ta spomin me pripelje na novo, zelo pomembno vlogo pri e-izobraževanju – in to je izbira mentorja. O tem, kako odgovorno in ključno vlogo pri e-izobraževanju ima mentor, v katerem od prihodnjih zapisov, do takrat pa si lahko preberete, kakšen je mentorski program pri nas.

Bodite lepo,
Sara

//slo//