Država in vsi državljani smo z davki prednostni delničarji v vseh slovenskih podjetjih

Davkoplačevalci lahko v publikaciji Letno poročilo Finančne uprave republike Slovenije 2017(FURS, februar 2018) preberemo, da je bilo v letu 2017 pobranih 15,55 milijarde evrov prihodkov za vse blagajne javnega financiranja, kar je približno 920 milijonov evrov oziroma 6,3 odstotka več, kot so znašali pobrani prihodki v letu 2016. Posebej izstopa davek od dohodkov pravnih oseb s 167 milijonov evrov več vplačanimi prihodki oziroma 27,8-odstotno rastjo. Ali so pričakovanja še večja? 

 

Dobro poslovanje podjetij 

 Z ukrepi, vključenimi v koalicijski sporazum, ki povzroča razburjenje med podjetniki v Sloveniji, želimo od podjetij in podjetnikov dobiti še več. Kot smo zapisali v naslovu, je davek od dohodkov pravnih oseb pravzaprav del dobička, ki pripada državi in njenim državljanom. Vsi državljani smo v vlogi »prednostnih« delničarjev, saj plačilo davčne obveznosti, izračunane na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), zmanjšuje čisti dobiček, ki ostane za razdelitev lastnikom. 

Znesek davka od dohodkov pravnih oseb je odvisen od poslovanja podjetij in od davčne zakonodaje, ki pa je odvisna od politike. Podjetja so vletu 2017 poslovala še bolje kot v predhodnih letih. Rezultati poslovanja so predstavljeni v publikaciji Informacija o poslovanju gospodarskih družb v republiki Sloveniji v letu 2017 (AJPES, maj 2018). V njej so zbrani podatki iz letnih poročil gospodarskih družb, torej le dela zavezancev za davek od dohodkov pravnih oseb. Podatki, ki jih je objavil FURS, vključujejo še ostale zavezance (društva, zadruge, zavodi ...), vendar pa, kot je razvidno iz podatkov, gospodarske družbe (v nadaljevanju prispevka bomo uporabljali izraz podjetja) plačajo večji del tega davka.

V spodnji preglednici prikazujemo izbrane podatke, ki so objavljeni v omenjeni publikaciji. V njej so računovodski podatki o prihodkih in odhodkih. Kot državljane nas prav gotovo veseli rast dobičkov in z njimi tudi višina davkov, ki se steka v državni proračun. 

 

Vir: Ajpes - informacija o poslovanju gospodarskih družb v republiki sloveniji

 

Vrstica Davek iz dobička predstavlja obračunani davek za posamezno leto (izračunana davčna obveznost za obdobje), vrstica Odloženi davki pa predstavlja znesek davka, ki ga bodo podjetja poračunala v naslednjih davčnih obračunih, ko bodo izpolnjeni določeni pogoji. Kadar je pred zneskom negativen predznak, so to po vsebini davčni prihodki, ki pa žal ne predstavljajo terjatev do FURS, pač pa le pravico do zmanjševanja davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih. 

 

Nominalna davčna stopnja in dejanska (efektivna) davčna stopnja 

 Sedanja vlada tako kot številne prejšnje želi uvesti spremembe na področju obdavčevanja podjetniških dobičkov. V tem prispevku bomo osebne davke podjetnikov, torej dohodnino od dividend, pustili ob strani. Nekatere izvoljene glasnike ljudstva moti že sam davek od dohodkov pravnih oseb, ali bolje rečeno, razkorak med tem, kar bi podjetja morala plačevati ob 19-odstotni davčni stopnji, in tistim, kar dejansko plačajo.

Nominalna davčna stopnja v Sloveniji je v letu 2012 znašala 18 odstotkov in nato vse do leta 2017 17 odstotkov. V letu 2017 pa so podjetja obračunavala davčno obveznost po 19-odstotni stopnji. Dejanska (efektivna) davčna stopnja za podjetja v Sloveniji se je v zadnjih letih gibala okrog 12 odstotkov. Vzrok je v davčni zakonodaji. 

Računovodski dobički so le izhodišče za določitev obdavčljivih dobičkov (davčne osnove). V ZDDPO-2 so številne določbe, ki urejajo obravnavo prihodkov in odhodkov za davčne namene. Tako prihaja do zmanjševanja obeh kategorij v davčnem obračunu ali pa do povečevanja. Bistveno večji vpliv na višino davka od dohodkov pravnih oseb kot prilagoditve prihodkov in odhodkov za davčne namene imajo različne davčne olajšave in pa pravica do pokrivanja davčnih izgub iz prejšnjih obdobij.

Te prilagoditve obdavčljivih dobičkov poznajo praktično vse države. Glede olajšav in možnosti pokrivanja izgube, katerih davčna pravila za obdobje, zajeto v gornji preglednici, bomo v nadaljevanju opisali, smo imeli v samostojni državi Sloveniji zelo različne rešitve. Ob tem ne smemo pozabiti tudi, da je bilo nekoč obljubljena in v zakon zapisana stopnja davka od dohodkov v višini 15 odstotkov, ki pa je nismo dosegli. Zato se v tem delu lahko strinjamo s podjetniki, ki izjavljajo, da si želijo stabilno okolje za poslovanje in ne neprestanega spreminjanja davčne zakonodaje.

V nadaljevanju na kratko predstavljamo vse tri postavke davčnega obračuna z največjim vplivom na davčno osnovo:

·      Davčna izguba (36. člen ZDDPO-2) je kategorija, s katero zavezanci zmanjšujejo davčno osnovo v naslednjih davčnih obdobjih, torej ni nobenih časovnih omejitevOd leta 2013 zavezanci lahko zmanjšajo davčno osnovo v posameznem davčnem obdobju največ v višini 50 odstotkov obdavčljivih dobičkov pred uveljavljanjem olajšav. Če te omejitve ne bi bilo, bi bila efektivna davčna stopnja še nižja, saj podjetja še vedno niso uspela pokriti vseh izgub, nastalih v času gospodarske krize.

·      Olajšave za investiranje (55.a člen ZDDPO-2)so bile v zakon uvedene z letom 2012. Od 1. januarja 2012 lahkozavezanci uveljavljajo znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove. Zavezanci lahko za neizkoriščeni del olajšave zmanjšujejo davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja.

·      Olajšave za investicije za raziskave in razvoj (55. člen ZDDPO-2)so bile mogoče že v prvi verziji zakona in so do svoje trenutne verzije, ki velja od 1. januarja 2012, doživele nešteto sprememb. Zavezanci lahko sedaj znižajo davčno osnovo v višini 100 odstotkov zneska vlaganj v davčnem obdobju. Zavezanci lahko za neizkoriščeni del davčne olajšave v davčnem obdobju zmanjšujejo davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih. 

Zaradi zgoraj navedenih prilagoditev in seveda še številnih drugih prilagoditev lahko podjetja z dobički ne plačajo nič davka. Po podatkih FURS navedene tri kategorije skupaj v zadnjih dveh letih znižujejo davčno osnovo za 30 odstotkov.

 

Prikaz davkov treh slovenskih podjetij

 Podjetja Akrapovič, d.d., Krka, d.d., in Petrol, d.d., sobila v zadnjih mesecih vključena v medijske razprave o tem, zakaj slovenska uspešna podjetja ne plačujejo davkov. V e-gradivih Izobraževalne hiše Cilj so že vrsto let zastopana kot primeri slovenskih podjetij, na katerih lahko predstavimo tisto, kar je bilo razloženo v teoretičnem delu in na namišljenih zgledih. Zato tudi v tem prispevku za konec vključujemo ta tri podjetja. Razlogi za izbor teh treh podjetij so v njihovih različnih dejavnostih, lastniški strukturi, načinu financiranja in ne nazadnje v različni efektivni davčni stopnji. 

Računovodski standardi zahtevajo obsežna razkritja o davkih. Zato pri vsakem od podjetij v letnem poročilu za obravnavano leto najdemo pojasnilo v obliki preglednice, ki pojasnjuje vzroke za povečanje ali zmanjšanje davčne osnove. V teh preglednicah je najprej naveden davek, izračunan po nominalni davčni stopnji, ki predstavlja znesek davka ob uporabi nominalne davčne stopnje in računovodskega dobička. Toliko bi torej podjetja teoretično morala plačati davka, če bi računovodski dobiček predstavljal davčno osnovo. 

 
 

Sklep

Davčni sistem je vedno odraz politične volje. Vendar pa lahko razpravljavci in podpisniki raznih dogovorov suvereno razpravljajo o tematiki, če poznajo teoretične podlage. Številni prav(n)i lastniki uspešnih podjetij v Sloveniji se odločajo, da bodo dobičke zadržali v podjetjih in jih namenili za prihodnje naložbe. Tudi zaradi teh odločitev bomo državljani v vlogi prednostnih delničarjev v prihodnje dobili več, saj bodo reinvestirani dobički ustvarjali nove dobičke, od katerih bo obračunan in plačan davek v proračun. Koliko, pa je stvar davčne zakonodaje, ki morda le potrebuje kakšno spremembo.

//slo//