Dopusti – ne samo na morju, tudi v računovodskih izkazih

Zakaj Slovenci dopustujemo junija

Junija smo Slovenci tradicionalno na dopustu. Kje je vzrok? Rečemo lahko, da je podlaga v naši delovni zakonodaji in navadah zaposlenih. Ljudje smo pač nabiralci in se zelo dobro počutimo, če kaj prihranimo. In če je to dopust, potem smo še posebej srečni. Skoraj ni Slovenca, ki ne bi znal takoj povedati, koliko dni neizkoriščenega dopusta še ima, in še posebej s ponosom povemo, koliko dni lanskega neizkoriščenega dopusta imamo.

Prenos pravice do koriščenja letnega dopusta

Pravica do prenosa dela letnega dopusta je urejena v 162. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon dopušča možnost koriščenja dopusta v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Preostanek letnega dopusta lahko zaposleni izkoristi v naslednjem koledarskem letu do 30. junija, če se tako dogovori z delodajalcem.

Nekateri zaposleni pa imajo pravico izrabiti ves letni dopust v naslednjem koledarskem letu do 31. decembra. To so tisti, ki dopusta niso mogli izkoristiti v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. Enako pravico imajo tudi zaposleni v tujini, če to omogoča kolektivna pogodba.

Kam z dopusti v računovodskih izkazih

Zaradi navedenih zakonskih rešitev je z vidika računovodenja treba presojati vsakega zaposlenega posebej. Nekateri zaposleni izkoristijo ves svoj dopust že v prvih mesecih leta, o čemer se seveda dogovorijo z delodajalcem, saj 163. člen ZDR-1 daje zaposlenim pravico do odločanja le o enem dnevu letnega dopusta. Le starši šolooobveznih otrok imajo pravico do enega tedna dopusta v času šolskih počitnic.

Odločitve zaposlenih o razporeditvi letnega dopusta (glede na zakonske rešitve bi bilo pravilneje zapisati, da so to bolj odločitve delodajalcev) vplivajo na računovodske izkaze podjetja. V nekaterih primerih namreč zaposleni »dolgujejo« del dopusta podjetju, v nekaterih primerih pa zaposleni »terjajo« podjetje za še neizkoriščeni dopust. Vse to se mora odražati v izkazu poslovnega izida in bilanci stanja na določen dan.

V prvi polovici leta zaposleni praviloma ne koristijo dopusta tekočega koledarskega leta. Tisti bralci, ki ste računovodje, ste morali v prejšnjem odstavku že razmišljati, katere gospodarske kategorije se pojavljajo v povezavi z dopustom. Poleg stroškov dela, kar plačilo dopusta je, ste morali pomisliti tudi na dve računovodski kategoriji – aktivne in pasivne časovne razmejitve.

Če je računovodska stroka sprejela dejstvo, da so neizkoriščeni dopusti obveznost podjetja do zaposlenih na bilančni presečni dan – za večino podjetij je to 31. december, pa še vedno pogrešamo razmejitve za letne dopuste v medletnih izkazih. Opozoriti želimo, da bi bilo treba za pravilno ugotavljanje medletnih rezultatov razmejiti stroške dopustov tekočega koledarskega leta.

Tako bi bilo treba na dan 30. 6. 2016 za tiste, ki so že izkoristili ves dopust za leto 2016, pripoznati »terjatev« do zaposlenih za polovico stroškov njihovega dopusta. Za tiste, ki pa niso izkoristili še niti dneva dopusta za leto 2016 – to pa je večina zaposlenih v Sloveniji, bi bilo treba pripoznati »obveznosti« podjetja za polovico njihovega letnega dopusta. Le tako bi bil poslovni izid podjetja na ta dan pravilen.

In kako če zaposleni odide (pa ne na dopust)

V skladu s 161. členom ZDR-1 pripada sorazmerni del letnega dopusta, torej 1/12 za vsak mesec zaposlitve, zaposlenemu, ki sklene ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in je torej v posameznem koledarskem letu zaposlen manj kot eno leto. Pri menjavi delodajalca med letom bo gotovo vsak delodajalec izrabil to možnost, razen če se zaposleni in delodajalec ne dogovorita drugače.

To je za delodajalce ugodnejša rešitev v primerjavi z rešitvijo v prejšnjem ZDR, kjer načelo sorazmernosti ni bilo zapisano. Tako lahko delodajalec v primeru, ko je zaposleni izkoristil ves dopust pred odpovedjo pogodbe, pri zadnji izplačani plači poračuna dopust, ki pripada zaposlenemu glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu.

Tako sem avtorica tega prispevka razumela načelo sorazmernosti. Vendar me je kar nekaj kolegov iz stroke opozorilo, da v praksi temu ni tako. Nekateri so mnenja, da poračuna sploh ni mogoče opraviti. Opozarjam na 136. člen ZDR-1, ki govori o zadrževanju in pobotu izplačila plače. Brez izjave zaposlenega, da se strinja s pobotom, ne bo šlo.

Vendar pa je iz pojasnila na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razvidno, da delodajalec lahko uveljavlja regresni oziroma odškodninski zahtevek, tudi s tožbo na sodišču.

Kljub temu, pa si v spodnjem videu oglejte naš idealni zgled knjiženja poračuna dopusta ob prekinitvi pogodbe o delovnem razmerju z naslovom Razmejevanje stroškov dopusta. Zaposleni je namreč v tem zgledu podal izjavo, da se s pobotom strinja.

Zgled knjiženja in še vrsta drugih - prek 400 jih je – si lahko ogledate v e-paketu SRS 2016. Priskrbite si testno geslo za ta izdelek in si oglejte praktične primere.

//slo//