Ali računovodski standardi zagotavljajo primerljivost izkazov podjetij med seboj

Ali smo še vedno v letu 2008?

Nisem ravno oseba, ki bi hranila članke v papirni obliki za desetletja nazaj, a nekaj jih je vseeno v mojem klasičnem arhivu. Med njimi je članek z naslovom Gospod revizor, kolikšna je vrednost Gorenjske banke?, ki je bil objavljen že davnega leta 2008 v časniku Finance, danes pa ga lahko preberete na njihovi spletni strani. Razlogov za uvrstitev članka v arhiv je kar nekaj. Dva med njimi sta še danes zelo aktualna – vsak zase je dovolj za pisanje.

Prvi razlog je ta, da članek kaže, kako morajo računovodske standarde poznati vsi, ki analizirajo oziroma komentirajo računovodske izkaze. Strokovna javnost bi morala poznati različne metode vrednotenja sredstev (poštena vrednost, nabavna vrednost, nadomestitvena vrednost ...), katerih uporabo računovodski standardi bodisi dopuščajo bodisi zahtevajo ali pa pri nekaterih gospodarskih kategorijah prepovedujejo.

Drugi razlog pa je ta, da je članek povzročil množično »strokovno« komentiranje kakovosti dela revizorjev nasploh in konkretnega revizorja. Strokovne institucije se niso odzvale (tokrat beseda strokovne ni v narekovajih), a bi se morale, da bi odgnale meglo z vprašanja, ki so ga zastavili »profesionalni« novinarji. Tudi sam revizor se ni odzval, in tudi sama bi takrat, kot še aktivna pooblaščena revizorka, v podobni situaciji ravnala enako.

Kaj se je od leta 2008 spremenilo

Ali so računovodski izkazi podjetij danes bolj primerljivi med seboj in ali so računovodski standardi morda poenotili vrednotenje finančnih naložb? Kako je s številnimi drugimi izbirnimi možnostmi, ki jih nudijo standardi? Morda vas bo presenetilo, vendar je bil za nekatere finančne naložbe v zbirki MSRP dodan še en model merjenja – kapitalska metoda.

Ali spremembe na področju računovodenja pomenijo večjo primerljivost računovodskih izkazov

Leto 2016 je za slovensko računovodsko stroko leto pomembnih sprememb.

• V članku z naslovom MSRP ali ne MSRP – to je zdaj vprašanje smo pisali o samem prehodu z uporabe zbirke SRS na uporabo zbirke MSRP, ki ga od določenih podjetij zahtevajo spremembe zakonskih zahtev (ZGD-1) v letošnjem letu. O tem, zakaj toliko sprememb prav v letu 2016, ste že pred enim letom lahko prebrali v članku z naslovom Julij je pomemben za slovensko računovodsko stroko.

• Sledila pa je tudi serija člankov v brezplačnem TFL Glasniku.

Nič pa nismo zapisali o tem, zakaj bi zadnjih deset let lahko poimenovali obdobje sprememb številnih računovodskih standardov – tako v zbirki SRS kot zbirki MSRP.

Če se sprašujete, čemu toliko sprememb, vam lahko odgovorimo zelo hitro. Vsi uporabniki računovodskih poročil si želijo, da bi bili računovodski izkazi podjetij med seboj primerljivi. S pojavom globalizacije bi morali biti izkazi podjetij iz različnih držav med seboj primerljivi, kar pa ni izvedljivo, če v vsaki državi veljajo drugačna pravila računovodenja. Zato sta se tako svet kot Evropa tega vprašanja lotila zelo zelo resno. In kakšni so rezultati?

Svet, Evropa in Slovenija na poti k poenotenju računovodskih izkazov

Začnimo s svetom. Računovodski standardi so poslovni jezik, s katerim podjetja zapišejo in predstavijo poslovne rezultate in finančni položaj vsem, ki te informacije potrebujejo. Zbirka mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) je doživela veliko sprememb zaradi usklajevanja (harmonizacije) z zbirko ameriških računovodskih standardov (US-GAAP). V naslednjih treh letih bodo kot rezultat usklajevanja stopili v veljavo trije računovodski standardi, ki bodo nadomestili večje število danes veljavnih standardov.

Tako kot smo ob velikem številu naravnih jezikov, ki jih posamezni narodi uporabljajo za pogovor, ustvarili umetni – nikogaršnji jezik, esperanto, si tudi stroka na področju računovodenja prizadeva za vsesplošno uporabo zbirke MSRP, ki je prav tako kot esperanto – nikogaršnja last.

Kje smo, lahko razberete iz govorov predsednika Odbora za mednarodne standarde računovodskega poročanja g. Hansa Hoogervorsta, ki so zanimivo branje in urejeno zbrani na spletni strani odbora.

Ker smo ta pogovor začeli z letom 2008, naj vas najprej napotimo na govor iz leta 2012, ki ima krasen uvod, njegova vsebina pa je povezana s člankom iz Financ leta 2008. Predsednik je v govoru, ki ga je imel leto dni po prevzemu funkcije, iskreno priznal, da je bil kljub znanju malo naiven ob prevzemu te funkcije. Zares priporočamo branje.

"Accounting should be the most straightforward of topics for policymakers to deal with. Accounting is mainly about describing the past—to reflect faithfully what has already happened. This should be dull business, better left to ‘bean-counters’. Surely counting beans cannot cause too many problems?" (H. Hoogervorst, 2012)

V uvodu g. Hoogervorst opiše splošno predstavo, ki jo ima poslovni svet o računovodenju – da je računovodenje nekaj enostavnega, saj gre pravzaprav samo za verno zapisovanje dogodkov iz preteklosti, kar naj bi bilo podobno štetju fižolov. Takšna opravila pa so sicer dolgočasna, a prav gotovo pri njih ne more prihajati do težav.

V vsebinskem delu govora pa vas bo presenetilo, kako se g. Hoogervorst (ne pozabite, da je predsednik odbora, ki sprejema standarde) tudi že težko znajde med različnimi modeli vrednotenja. Tako lažje razumemo, da so se tudi novinarji pri Financah malo izgubili.

"First of all, I was struck by the multitude of measurement techniques that both IFRSs and US GAAP prescribe, from historic cost, through value-in-use, to fair value and many shades in between. In all, our standards employ about 20 variants based on historic cost or current value. Because the differences between these techniques are often small, the significance of this apparently large number should not be over dramatised." (H. Hoogervorst, 2012)

No, in štiri leta pozneje smo tam, kjer smo. Še vedno obstajajo in bodo obstajali še naprej različni modeli merjenja finančnih naložb in še mnogo drugih različnih možnosti pri posameznih postavkah, ki jih podjetja sama izbirajo. Trenutno stanje zelo nazorno prikazuje predsednikov letošnji govor. 

Kje je Evropa? Svoja prizadevanja po poenotenju uresničuje s sprejemanjem direktiv. V letu 2013 je bila sprejeta t. i. Računovodska direktiva, ki je po svoji vsebini daleč od računovodskih standardov, zato morajo države članice svoja podrobna računovodska pravila dopolniti s svojimi rešitvami.

In kaj ostane Sloveniji? To najbolje ponazori kar besedilo iz Uvoda v SRS: »Že tretjič prenovljeni SRS-ji temeljijo na Zakonu o gospodarskih družbah in v slovenski pravni red prenašajo vsebino Direktive 2013/34/EU. SRS-ji določajo strokovna pravila računovodenja ter dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo zakonske določbe in opredelitve. So torej pravila stroke, ki zakonsko določena temeljna pravila in zahteve računovodenja podrobneje razčlenjujejo, pojasnjujejo in določajo način njihove uporabe.«

Podrobneje o ureditvi računovodenja v Evropi in Sloveniji pa v katerem od prihodnjih blogov.

MSRP ali ne MSRP - to je zdaj vprašanje

Obvezna uporaba za konsolidirane izkaze

Za leto 2016 morajo skupinske (konsolidirane) računovodske izkaze obvezno sestaviti le še velike skupine podjetij. Pri njihovi sestavitvi pa morajo uporabiti zbirko mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP).

Odločitev, ali bodo v skupini tudi samostojne izkaze posameznih podjetij pripravili na podlagi MSRP, je prepuščena poslovodstvu. Kar nekaj podjetij se je že odločilo, da bodo zbirko MSRP uporabila zgolj za konsolidirane izkaze. Vzrokov za takšno odločitev je več.

Nekatera podjetja ocenjujejo, da bodo stroški računovodenja nižji z uporabo zbirke SRS. Prehod na MSRP v vseh posamičnih izkazih podjetij, vključenih v skupino, bi namreč pomenil vključevanje večjega števila računovodij v izobraževanje. Veliko lažje je usposobiti le nekaj oseb, ki pripravijo prilagoditve za konsolidirane izkaze, potrebne zaradi različnih pravil računovodenja med obema zbirkama.

Poleg tega imajo mikro, majhna in srednja podjetja po ZGD-1 številne odpustke pri razkritjih v letnem poročilu. Zato bi bila letna poročila, izdelana v skladu z MSRP, obsežnejša, kar spet predstavlja dodatno delo. Zbirka MSRP ne ločuje podjetij po velikosti in je pač treba razkriti vse, kar MSRP zahtevajo. Torej, izdelavo vseh računovodskih izkazov – tudi izdelavo izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala. Poleg tega pa ni odpustkov pri pojasnilih k posameznim postavkam. Edino merilo za razkrivanje je bistvenost.

Ne nazadnje so številna podjetja, ki so vključena v konsolidacijsko skupino, vključena tudi v druge skupine podjetij, ki poročajo po SRS. V takem primeru bi morali posamične izkaze za potrebe solastnikov še vedno pripravljati na podlagi SRS.

Prehod na MSRP 

Za vse prve uporabnike zbirke MSRP so pravila, ki jih morajo upoštevati ob prehodu, zbrana v standardu MSRP 1 – Prva uporaba zbirke MSRP. Standard obravnava splošni pristop k prehodu in področja, na katerih se pravila za prve uporabnike zbirke razlikujejo od pravil, ki veljajo za podjetja, ki že uporabljajo zbirko MSRP.

Standard MSRP 1 je po obsegu skromen, vendar je to le en del zgodbe ob prehodu, saj je treba poznati vse druge standarde, da lahko sledimo pravilom v MSRP-1. Za razliko od zbirke SRS, ki zahteva uporabo spremenjenih standardov za naprej (vsi preračuni v bilanci stanja na 1. 1. 2016), je v zbirki MSRP ob spremembi standardov praviloma zahtevana uporaba za nazaj.

To pa pomeni, da je ob spremembi standardov treba preračunati tudi primerjalne izkaze. MSRP-1 olajša prehod vsem uporabnikom tako, da uporabljajo iste računovodske usmeritve v svoji začetni bilanci stanja v skladu z MSRP in v vseh obdobjih, predstavljenih v prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP. Te računovodske usmeritve mora podjetje uskladiti z vsakim MSRP, veljavnim ob koncu prvega obdobja poročanja po MSRP. Obstajajo pa izjeme, ki so bodisi obvezne ali pa prostovoljne. In teh izjem je kar nekaj.

To za slovenska podjetja, katerih konec prvega obdobja poročanja po MSRP je 31. 12. 2016, pomeni izdelavo bilance stanja na 1. 1. 2015 – to je izhodiščni datum za računovodenje po MSRP, preračun izkaza poslovnega izida za leto 2015 in uporabo MSRP v letu 2016. Za vsa navedena obdobja podjetja uporabijo MSRP, ki so v veljavi 31. 12. 2016.

Prehod na MSRP z zgledom v primerjavi s prehodom na SRS 2016

Na naši spletni strani je med gradivi na voljo brezplačno gradivo »Zgled prehoda na SRS 2016«. Oglejte si ga, saj bomo v tem prispevku učinke, ki bi nastali ob prehodu na MSRP, predstavili samo pri tistih kategorijah, ki so doživele spremembo v navedenem zgledu, in ob predpostavki, da želi podjetje obdržati obstoječo računovodsko usmeritev tudi v zbirki MSRP.

Opozarjamo, da lahko zbirka MSRP nudi pri istih kategorijah več računovodskih usmeritev, ki pa jih ne bomo obravnavali v tem prispevku. Kot boste videli, prehod na MSRP za podjetje iz našega zgleda ne bi učinkoval na velikost kapitala tega podjetja. Obravnava izbranih kategorij ob prehodu na MSRP je naslednja:

• Stavbne pravice se tudi po MSRP izkazujejo med zemljišči.

• Model revalorizacije za zgradbe se v zbirki MSRP lahko uporablja še naprej. Revalorizacijske rezerve se lahko prenašajo v preneseni poslovni izid skladno z obračunano amortizacijo od prevrednotenega zneska ali pa šele ob odtujitvi sredstva – torej je rešitev enaka kot v SRS 2006.

• Model revalorizacije za opremo v zbirki MSRP ostaja in veljajo enaka pravila kot za zgradbe.

• Naložbe v odvisne družbe se lahko še naprej vrednotijo po pošteni vrednosti.

• Naložbene nepremičnine v izgradnji pa se tudi v zbirki MSRP prerazporedijo med naložbene nepremičnine.

Kako se najhitreje seznaniti z MSRP-1 in MSRP nasploh

MSRP trenutno uporabljajo podjetja v 140 državah po svetu. Zato lahko sklepamo, da morajo obstajati koristi od uporabe te zbirke, če se toliko držav odloča za njihovo uporabo. Nekatere države gredo še korak dlje in se v celoti odrečejo nacionalnim standardom.

Slovenske strokovne literature o MSRP pravzaprav nimamo veliko. Nekateri članki sicer primerjalno obravnavajo posamezne gospodarske kategorije, a literature, ki bi sistematično predstavila razlike med SRS in MSRP, nismo našli.

Na spletnih straneh revizijskih družb lahko najdete vzorčna letna poročila podjetij, ki so prešla na MSRP. V teh poročilih ob posamezni kategoriji najdete sklicevanje na MSRP-1 in obrazložitev odločitve podjetja za izbiro računovodske usmeritve. To je gotovo najhitrejši način razumevanja prehoda. Žal pa so ta poročila samo v angleškem jeziku. Morda za začetek naslednje poročilo.

Končana javna obravnava SRS 2016 – tokrat uporabnikom (še kar) prijazna

Javna razprava o Osnutkih slovenskih računovodskih standardov 2016 (SRS 2016) se je 1. oktobra končala. Prišlo je kar nekaj predlogov, ki jih bo morala komisija za računovodske standarde pri Slovenskem inštitutu za revizijo (SIR) proučiti. V skladu s 103. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) mora Slovenski inštitut za revizijo zaradi uskladitve z določbami tega zakona ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance, v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona v soglasje predložiti spremembo Slovenskih računovodskih standardov.

Časa torej ni veliko. Postopek javne razprave je bil uporabnikom (še kar) prijazen. Na spletni strani SIR so objavljeni čistopisi SRS 2016, do katerih pridete s klikom na prvo povezavo v objavljenem tekstu. Objavljena pa so tudi spremenjena besedila obstoječih standardov, do katerih pridete s klikom na zadnjo povezavo v tekstu. Kar nekaj se nas je v praksi mučilo zgolj z zadnjo varianto, ker ob prvi povezavi ni jasno pisalo, da gre za čistopis. Čeprav sem na pomanjkljivost opozorila, pa ni bila odpravljena.

Tak način predstavitve sprememb lahko samo pozdravimo. Tudi način, kako so predlogi zainteresirane javnosti objavljeni na spletni strani, je korak naprej. Ker sem zelo intenzivno spremljala zadnje spremembe ZGD-1, lahko rečem, da je bila preglednost veliko večja. Z vnaprej predpisanim obrazcem je takoj jasno, kateri člen se obravnava v pripombah. Kar zmrazi me, ko pomislim, koliko delovnih ur strokovna javnost porabi za prebiranje predlogov sprememb v obliki, ki je običajna za slovenski prostor.

V mislih imam takšen zapis (novela ZGD-1I): V prvem odstavku 58. člena se v prvem stavku za besedo »prvega« doda besedilo »in sedmega«. Pri tem pa oseba, ki bere predlog, sploh ne ve, o čem člen govori, in mora imeti nujno pred seboj trenutno veljaven zakon. Nato mora poiskati prvi stavek. Tokrat ima še srečo, kajti lahko bi bil peti stavek. Potem je treba najti navedeno besedo. Na enak način odgovarja tudi zainteresirana javnost. V primeru ZGD-1 zgolj z odpiranjem poslanih pripomb (eno po eno) lahko pridemo do vsebine.

Sodobne tehnologije pa ponujajo več možnosti, kot jih je bilo uporabljenih v primeru javne razprave o SRS 2016. Zakaj ne bi mogli uporabniki komentirati vsak člen neposredno in bi tako vsakdo, ki želi dati predlog, takoj videl, kaj je zapisal nekdo pred njim. In ne samo to. Lahko bi se razvil komentar o zapisanem. Če znanja o tem ni pri informatikih, ki so na plačilnih seznamih davkoplačevalcev, pa je gotovo to znanje v zasebnih podjetjih. Država naj naroči storitve pri teh. Davkoplačevalci bomo zadovoljni.

Spremembe na področju računovodskega poročanja v letu 2016

O spremembah sistematike v zbirki SRS ste si že lahko prebrali na mojem blogu. In ker je tema nadvse aktualna, bo o njej še veliko govora. Ta teden sem za bralce Glasnika TFL pripravila 1. del članka o spremembah na področju računovodskega poročanja v letu 2016. Poleg sem priložila še primerjalno tabelo sprememb SRS 2006 in 2016 v eni in drugi zbirki, ki smo jo pripravili v Izobraževalni hiši Cilj.

Preberite si še:
2. del članka
3. del članka
4. del članka

Julij 2015 je pomemben za slovensko računovodsko stroko

Julij 2015 si bo računovodska stroka zapomnila po dveh datumih, ki sta prinesla več sprememb na področju računovodenja. Za seznanitev z že sprejetimi spremembami in pripombe na tiste spremembe, ki so še v javni obravnavi, je še nekaj časa. Uporabljali jih bomo od 1. januarja 2016.

Prvi pomembni datum je 2. 7. 2015, to je dan objave osnutkov SRS 2016 in PSR. Prva zapisana kratica je vsem znana in označuje zbirko Slovenskih računovodskih standardov. Druga kratica je novost in označuje Pravila skrbnega računovodenja (PSR). Ni pa novost njihova vsebina. Nekateri obstoječi standardi, katerih uporaba pri zunanjem poročanju ni obvezna, ne bodo več vključeni v zbirko SRS 2016. Njihova vsebina se bo prenesla v PSR. Več o novi sistematiki računovodskih standardov v prispevku na Find-INFO.

Drugi datum je 13. 7. 2015, dan sprejetja novele ZGD-1I (čeprav bi praviloma morala biti sprejeta prej kot osnutki SRS). V zadnjih trenutkih v novelo ZGD-1I niso bile dodane nobene spremembe zakona, ki bi zahtevale tudi spremembe v osnutkih SRS. Bistvene so spremembe 8. poglavja zakona, predvsem v delu, ki govori o računovodskem poročanju. Temu delu bomo še namenili pozornost.

Če želite spoznati že uveljavljene in še pričakovane spremembe na področju računovodenja za mala in srednja podjetja, si oglejte spodnji posnetek.