Sprejet SRS 15 (2019) – Prihodki. V čakalni vrsti še druge spremembe standardov

Večkrat smo že zapisali, da zbirka slovenskih računovodskih standardov (SRS) sledi zbirki MSRP, ki je v zadnjih letih doživela veliko sprememb. Tako bo leto 2019 tudi leto sprememb v zbirki SRS. Del sprememb je bil že objavljen v Uradnem listu RS, del sprememb, ki so v pretežnem delu povezane z ureditvijo najemov (lizingov), pa je v času pisanja tega članka še v javni obravnavi. Opozoriti želimo še na Pojasnilo k SRS 11 – Časovne razmejitve, s katerim se ureja področje izdaje kriptožetonov.

 

SRS 15 (2019) – Prihodki že objavljen

V Uradnem listu RS je bil 24. avgusta 2018 objavljen nov Slovenski računovodski standard 15 (2019) – Prihodki. Vzrok za objavo novega standarda je uskladitev z zbirko MSRP, in sicer s standardom MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci, katerega uporaba je obvezna že v letu 2018. Zanimivo je, da v času javne obravnave ni bilo nobene pripombe na predlog. 

Podjetja, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, začnejo SRS 15 (2019) uporabljati 1. januarja 2019, preostala podjetja pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu. Prvič pa je tokrat dovoljena zgodnejša uporaba – torej že za leto 2018. Zgodnejša uporaba je v okviru zbirke MSRP praviloma dovoljena pri vseh novih standardih, medtem ko v okviru zbirke SRS do sedaj te možnosti ni bilo še nikoli. Vsi uporabniki zbirke SRS so do sedaj prehajali na nove standarde na določen datum oziroma po tem datumu, če se je njihovo poslovno leto začelo po datumu prehoda. 

Ob primerjavi nazivov obeh standardov: MRSP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci in SRS 15 – Prihodki vidimo, da je področje uporabe v obeh standardih različno. V MSRP 15.6 je določeno, da podjetje uporablja ta standard za pogodbo samo, če je nasprotna stranka v pogodbi kupec. Kupec je stranka, ki je s podjetjem sklenila pogodbo za pridobitev blaga ali storitev, ki so rezultat rednega poslovanja podjetja, v zameno za nadomestilo. SRS 15 pa poleg pogodb, ki jih ureja MSRP 15, vključuje še druga področja. 

Tako SRS 15 – Prihodki (2019) še vedno ureja nekatera druge prihodke, ki so v zbirki MSRP obravnavani v drugih standardih. Tako so v SRS 15 (2019) vključene tudi pogodbe o najemih, za katere je v MSRP 16.5 izrecno zapisano, da se obravnavajo v skladu s standardom o najemih (MRS 17 ali MSRP 16). Izključene so pogodbe, povezane s finančnimi instrumenti, in zavarovalne pogodbe. SRS 15 (2019) tako še vedno obravnava vse prihodke: iz poslovanja, iz financiranja in druge prihodke.

Kakor prej že nekateri drugi standardi v zbirki SRS tudi SRS 15 (2019) prinaša poenostavitev za organizacije, ki po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, veljajo za mikro in majhne družbe. Tako jim ne bo treba ločevati sestavin pogodbe. To pomeni, da poenostavljena rešitev velja za družbe, ne pa morda tudi za druge uporabnike, ki jih urejajo drugi zakoni (na primer društva).

 

Spremembe na področju najemov

Računovodenje najemov v okviru zbirke MSRP je doživelo temeljito prenovo. Vsaj za najemnike lahko rečemo, da nikoli ne bo več tako, kot je bilo. Bilo pa je tako, da obveznosti iz poslovnih najemov niso bile vključene v bilanco stanja. V nekaj člankih smo že pisali o spremembah.

Tudi zbirka SRS sledi temeljni ideji, da bo večina najemov pripoznana v bilanci stanja – kar pomeni, da bodo podjetja na aktivni strani izkazovala pravico do uporabe sredstva in na pasivni strani obveznosti iz najemov. Javna razprava o predlogu sprememb zaradi uskladitve zbirke SRS z MSRP 16 – Najemi se izteče 4. septembra 2018.

V zbirki SRS bo treba spremeniti več standardov. Ob objavi predlogov sprememb ni bilo nobene obrazložitve, iz katere bi razbrali, da se v zbirko SRS prenašajo le nekatere spremembe. Tako smo se tisti, ki smo v praksi že v fazi uvajanja MSRP 16, zakopali v predlog sprememb zbirke SRS. Primerjali smo člene MSRP 16 s predlaganimi spremembami v zbirki SRS in ob tem zaznali, da določene ureditve, ki so v zbirki MSRP doživele temeljito spremembo, v zbirki SRS ostajajo nespremenjene (pripoznavanje prihodkov ob prodaji in ponovnem najemu, podnajemi) in da nekatera področja sploh niso urejenav zbirki SRS (način prehoda, ponovna ocena obveznosti iz najema).

Vsaj nekoliko »lahko razumemo« predlog sprememb, če preberemo članek, objavljen v reviji SIR*IUS 4/18 (avgust 2018), avtorjev Dušana Hartmana In Anite Pavlin, kjer v zaključnem delu članka preberemo: »Pri tem je treba poudariti, da gre za precej obsežen MSRP in bi bilo v spremembe SRS 2016 nesmiselno vključiti celotno besedilo MSRP 16.« Iz zapisanega lahko sklepamo, da bodo obstajale razlike.

Tudi pri teh spremembah je vključena poenostavljena rešitev. V SRS 1.63 je zapisano: »Organizacija najemnica, ki po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, velja za mikro ali majhno družbo, se lahko odloči, da najemov ne pripozna kot sredstva, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi, ki najbolje odraža vzorec najemnikove koristi.«In kaj to pomeni v praksi? 

To pomeni, da bi poenostavljena rešitev (enako kot pri SRS 15) veljala za družbe, ne pa morda tudi za druge uporabnike, ki jih urejajo drugi zakoni (na primer društva). To pomeni tudi, da finančni najemi, ki so pripoznani v bilanci v skladu s trenutno ureditvijo najemov, lahko pri mikro in majhnih družbah izginejo iz bilanc stanja. 

Upamo, da bo stroka podala pripombe na predlog, ki bo – če bo sprejet v nespremenjeni obliki – privedel do nekaj pomembnih razlik pri računovodenju najemov med eno in drugo zbirko standardov. Posledično pa tudi do neprimerljivosti izkazov, in ne nazadnje, do različnega davčnega položaja podjetij. 

 

Spremembe na področju finančnih instrumentov

Spremembe računovodenja finančnih instrumentov, ki so vključene v MSRP 9 – Finančni instrumenti, očitno ne bodo vključene v zbirko SRS. Po predlogu sprememb bosta spremenjena samo SRS 30.30 (Finančne naložbe) in SRS 8.22 (Kapital). Ta dva člena urejata obravnavo rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih sredstev po pošteni vrednosti ob odpravi pripoznanja sredstva. Kadar gre za kapitalski instrument, se rezerve prenesejo v preneseni poslovni izid (bilanca stanja), sicer pa v poslovni izid (izkaz poslovnega izida).

O spremembah MSRP 9 je pisal Simon Kolenc v dveh člankih v letu 2017.

MSRP 9 v letu 2017 vpliva samo na banke? Res?
Neprestane spremembe MSRP in njihovo spremljanje

 

Pojasnilo k SRS 11 (računovodenje kriptožetonov)

Za konec pa še nekaj besed o Pojasnilu k SRS 11 (2016) z naslovom Računovodsko izkazovanje žetonov začetne ponudbe (Pojasnilo). O tej tematiki smo že pisali

Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (1. Del)
Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (2. Del)

in predstavili računovodenje kriptožetonov ter prejetih kriptovalut pri izdajatelju, kot je mogoče v kontekstu trenutnih zbirk MSRP in SRS. Zato po našem mnenju Pojasnilo ni strokovno sprejemljivo iz nekaj vzrokov.

Nikakor se ni mogoče strinjati, da kriptovalute ustrezajo trenutni definiciji finančnih instrumentov, nerazumljive so zahteve po odpravi razmejitev po treh letih in še kaj bi se našlo. Po našem mnenju bi bilo treba najprej proučiti poslovne modele, povezane z izdajo kriptožetonov in Pojasnilo dopolniti. O tem bomo še pisali. Predlog Pojasnila si lahko ogledate tukaj.

 

ILU_BN_MSRP_v2.jpg
 
 
SEMINAR

MSRP 15 / SRS 15

MSRP 15, standard ki ureja načela pripoznavanja in merjenja prihodkov po modelu 5 korakov.

SEMINAR

MSRP 16

MSRP 16, standard ki ureja načela pripoznavanja in merjenja najemov pri najemnikih in najemodajalcih.

 

Spremembe MSRP bodo (lahko) vplivale na SRS uporabnike že v letu 2018

Spremembe SRS v letu 2018 in pozneje

Zbirka Slovenskih računovodskih standardov (SRS) je bila v letu 2016 temeljito prenovljena. Prvič se je zgodilo, da se je zbirka SRS povsem ločila od zbirke Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP). Vse do leta 2016 sta bili zbirki med seboj povezani. Zbirka SRS je na nekaterih zahtevnejših področjih računovodenja (poslovne združitve, odloženi davki, varovanje pred tveganji …) zahtevala uporabo določb iz zbirke MSRP.

Uporabniki MSRP v Sloveniji so se morali na leto 2018 dobro pripraviti. Prvič je obvezna uporaba dveh novih standardov: MSRP 9 – Finančni instrumenti in MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci. Posledično pa se spreminja tudi zbirka SRS. Torej ni konca strokovnih izzivov tudi za tiste, ki uporabljate zbirko SRS.

Katere spremembe že v letu 2018

Prvič se bo zgodilo, da bo spremembe zbirke SRS 2018 mogoče uporabiti že za leto 2018. Seveda potem, ko bodo spremembe in nov standard objavljeni v Uradnem listu RS. Dodan člen SRS 3.51 se namreč glasi: »Organizacije, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, jih začnejo uporabljati 1. januarja 2019, preostale organizacije pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če organizacija ta standard uporabi prej, mora to razkriti.«

Tako bodo tudi uporabniki zbirke SRS v istem poslovnem letu lahko uporabljali dve različni verziji standardov – a odločiti se bodo morali med dvema verzijama standarda. Z uvedbo možnosti zgodnejše uporabe se zbirka SRS izenačuje z zbirko MSRP. Res pa se v praksi kaže, da se podjetja ne odločajo za zgodnejšo uporabo.

Poleg predlaganih sprememb SRS 3 – Finančne naložbe je na novo objavljen predlog celotnega SRS 15 – Prihodki (2018). Predloge si lahko ogledate na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Postopek sestavljanja SRS iz 3. točke Uvoda k SRS zahteva najmanj trimesečno javno obravnavo. In čas za javno obravnavo se je iztekel 21. marca 2018.

Sodeč po objavah predlogov na strani, ki je temu namenjena, se tokrat strokovna javnost ni odzvala – vključno z avtorico tega bloga. Kako tudi bi se, saj so bile naše misli povsem drugje. Na tej strani so še vedno objavljeni predlogi, ki smo jih posredovali v letu 2015 za SRS 2016.

Nov standard o najemih (MSRP 16) – ali tudi v SRS?

Postopek sprejemanja SRS poteka sicer javno, vendar pa ne traja toliko časa in tudi ne s tako intenzivno komunikacijo, kot je to v navadi v okviru zbirke MSRP. To tudi ni potrebno, saj se prenašajo strokovno že dorečene rešitve iz zbirke MSRP. Komisija za SRS deluje pri Slovenskem inštitutu za revizijo in ima poleg stalnega predsednika, ki ga posebej imenuje strokovni svet inštituta, še šest članov. Za sestavitev posameznega SRS komisija imenuje delovno skupino.

Ni v navadi, da bi nas komisija obveščala o nameravanih spremembah, zato ni informacij o tem, kako in kdaj se bo zbirka SRS spremenila tudi na področju najemov. Ugibamo pa lahko, da bo v okviru najavljene teme Pričakovane spremembe SRS 1 na Dnevih računovodij 2018 govora prav o tem. Počakajmo do takrat, saj se bomo tudi mi udeležili tega dogodka in o njem poročali.

S precejšnjo gotovostjo lahko pričakujemo strokovno uskladitev z zbirko MSRP, saj Direktiva 2013/34, katere določbe morajo povzemati SRS, niti z besedico nikjer ne omeni najemov. Ostaja verjetno samo vprašanje, ali bo tudi spremembe, povezane z najemom, mogoče uporabiti že za leto 2018, kot je to mogoče v okviru zbirke MSRP.

 

 
 
 

Spoznajte se z MSRP 16 – Najemi

Naša osnovna dejavnost je usposabljanje računovodskih strokovnjakov za hiter prenos zahtev računovodskih standardov v prakso. Za vse, ki si želite v kratkem času izvedeti, katere so bistvene spremembe, ki jih lahko pričakujete, in kako bodo konkretno vplivale na vaše delo, pripravljamo spletni seminar (webinar):

Nov standard MSRP 16 - Najemi: davčni in računovodski vidik
v ponedeljek,  23.4.2019 od 13.00 do 15.00

Če bodo sprejete spremembe v okviru zbirke SRS odstopale od MSRP, bomo za udeležence tega webinarja brezplačno razpisali še en termin po sprejetju standarda in dopolnili gradivo s sprejetimi rešitvami. A kot smo zapisali, je le malo verjetno, da bi se zbirki pri urejanju najemov razlikovali.

Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (2. del)

V 1. delu prispevka smo opozorili na ponudbeni dokument (whitepaper), ki je pomemben pri presoji računovodske obravnave zbranih sredstev v okviru dogodka ICO. V prispevku smo navedli primer projekta PARAGON, ki se ukvarja s canabisom.

Danes pa si bomo ogledali pravno naravo in ekonomsko vsebino zbranih sredstev (izdanih kriptožetonov) na primeru slovenskega podjetja, ki pa ima povsem drugačno ozadje kot prej omenjeni projekt.

Prve tožbe za projekt PARAGON

V prejšnjem članku smo zapisali, da ponudbeni dokument za projekt PARAGON zelo obsežno in na več mestih opozarja, da investitorji lahko izgubijo vse. Zbrana sredstva naj bi projekt porabljal za različne namene. A očitno so »investitorji« drugače razumeli ponudbo kot izdajatelji kriptožetonov in so zato že vložili skupinsko tožbo proti izdajateljem.

Tožniki trdijo, da je ICO predstavljal izdajo neregistriranega vrednostnega papirja, in v tožbi kot dokaz za svoje trditve navajajo, da sta bila v ponudbi za ICO uporabljena izraza »sredstva« in »investitorji«. Zato izdajateljem očitajo kršitev zakonodaje. Izdajatelj torej (še) nima težav z regulatorji ali davčnimi organi, temveč z investitorji. Članek o tožbi in dostop do vsebine tožbe najdete na tej povezavi.

Slovenski projekt VIBERATE – preverjen in podprt s sredstvi ustanoviteljev in tveganim kapitalom

Ni nam v navadi, da neko strokovno temo razlagamo na primerih konkretnih slovenskih podjetjih. Še posebej je to nenavadno za pisanje o tematiki, ki nima formalno postavljenih pravil in tudi ne »pravil dobre prakse« na nobenem od področij, ki bi morala biti urejena, da bi lahko tako imetniki (podporniki) kot izdajatelji kriptožetonov mirno spali. Praznina je tako na pravnem, davčnem in računovodskem področju. In prav slednjemu se bomo posvetili v nadaljevanju. Vendar pa je izbrano slovensko podjetje dober primer, ker vključuje izdajo žetonov za več namenov, ki jih pogosto vidimo tudi pri drugih izdajateljih.

Ustanovitelji slovenskega podjetja VIBERATE so v svoje podjetje vložili že kar nekaj svojih sredstev, ki so jih porabili za pokrivanje stroškov razvoja platforme. Gre za 400.000 evrov, ki jih v letnem poročilu za leto 2016 (AJPES) najdemo v bilanci stanja med sredstvi – torej ne na odhodkih, ki bi zmanjševali poslovni izid podjetja. Računovodski standardi postavljajo stroga pravila za »usredstvenje« stroškov razvijanja, ki jih je podjetje očitno izpolnilo.

Prav tako je podjetje v letu 2017 pridobilo še dodatna sredstva tveganega kapitala v višini 1.000.000 evrov, vendar je pretežno lastništvo tudi po tem dogodku še vedno v rokah ustanoviteljev. Projekt je torej doživel presojo tudi pri profesionalnih investitorjih, ki imajo izdelana merila za vlaganje sredstev. Še eno dejstvo, ki govori o resnosti projekta.

Ponudbeni dokument v 10. poglavju navaja več podrobnosti o načinih financiranja in porabe sredstev. Priporočamo pa vam, da preberete celoten dokument. Projekt je zelo berljivo predstavljen tudi v intervjuju z ustanoviteljem, v katerem se gospod Gregorčič podrobneje dotakne prav porabe zbranih sredstev.

Pravna in ekonomska narava zbranih sredstev

V tem prispevku skušamo odgovoriti na vprašanja, povezana z računovodenjem. V dvostavnem knjigovodstvu obstaja pravilo, da mora biti seštevek knjiženj v breme enak seštevku knjiženj v dobro. Naj vas uporaba računovodskih izrazov ne odvrne od branja. To pravilo bomo nazorno prikazali v nadaljevanju. Na podlagi analize namenov porabe bomo sestavili dokumenta za knjiženje ob zaključeni izdaji kriptožetonov.

Ob izdaji kriptožetonov ni nobenih dvomov o izbiri gospodarske kategorije za prejeta vplačila ob izdaji. To je knjižba v breme za prejeta sredstva – praviloma kriptovalute in tako je bilo tudi ob tej izdaji. Kot smo že ugotovili, prejete kriptovalute, v tem primeru ether, opredelimo kot zaloge (več o tem v drugem delu članka Kriptovalute - kje in po kakšni vrednosti v bilanci stanja).

Več težav pa je s knjiženjem v dobro. Tu imamo na izbiro več možnosti: kapital, obveznosti ali morda celo prihodke. Vsekakor računovodski standardi niso bili sprejeti z mislijo na kriptosvet, zato si bodo računovodje morali vzeti čas pri opredelitvi.

Če ste si ogledali posnetke TV-oddaj, na katere smo vas napotili v 1. delu prispevka, potem ste slišali, da so po mnenju pravne svetovalke tako zbrana sredstva praviloma donacija nosilcem projekta. V nadaljevanju predstavljamo argumente za (ne)izbiro posameznih kategorij na podlagi javno dostopnih podatkov ob izdaji kriptožetonov podjetja VIBERATE (VIB).

Kakšen bi bil lahko dokument za knjiženje ob izdaji kriptožetonov

Začnimo z možnostjo, da izdaja žetonov predstavlja kapital. Pri opredelitvi pravic, ki jih izdani žetoni dajejo imetnikom, izdajatelji praviloma trdijo, da podporniki prispevajo sredstva prostovoljno in njihov prispevek na noben način ne more predstavljati lastniške naložbe (deleža v podjetju). Takšno opredelitev izdanih žetonov najdemo tudi v točki 10.2 ponudbenega dokumenta.

Kot naslednja možnost se pojavijo obveznosti. Tudi pri tej kategoriji hitro zaključimo, saj izdajatelji niso dolžni nikomur ničesar vrniti. Po nakupu ima imetnik možnost izdani VIB zamenjati na kateri od kriptoborz ali pa ga porabiti kot plačilno sredstvo za storitve, ko bodo na voljo. Vsekakor imetniki ne morejo zahtevati vračila vplačanih sredstev, tudi če storitve ne bodo na voljo.

Ostanejo samo še prihodki. Že pri obveznostih smo omenili, da imetniki lahko uporabijo VIB za plačilo storitev, ki bodo na voljo enkrat v prihodnosti. Torej postane kupljeni VIB le plačilno sredstvo na tej platformi. Kakšen je poslovni model podjetja, je opisano v 6. poglavju ponudbenega dokumenta, kjer je naštetih pet virov prihodkov: provizija za najem glasbenika, naročnina in uporaba kriptožetonov VIB, oglaševanje, prodaja vstopnic in partnerstva. Tudi tukaj lahko ugotovimo, da prihodkov ni mogoče pripoznati, saj nobena storitev še ni bila opravljena niti imetnikom žetonov ni bila obljubljena opredeljena ali vsaj opredeljiva storitev. Če bi bila storitev opredeljena, bi bilo za presojo treba uporabljati standard o prihodkih (SRS 15 ali MSRP 15).

Kam torej s knjižbo v dobro? Ostanejo nam samo še odloženi prihodki, ki so v bilanci stanja poimenovani pasivne časovne razmejitve. Pa še to ne odloženi prihodki, povezani z viri prihodkov, ki so bili našteti v prejšnjem odstavku. Po ekonomski vsebini nakupi žetonov predstavljajo donacijo podpornikov za izgradnjo platforme ter za pokrivanje z njo povezanih stroškov.

Podjetje je izdalo 200 milijonov žetonov, od tega jih je prodalo samo 120 milijonov (60 odstotkov), medtem ko je bilo 80 milijonov žetonov (40 odstotkov) zgolj izdanih za različne namene – torej brez prejetih plačil (ponudbeni dokument, točka 10.3.4). Slednji bodo uporabljeni za nagrade ustanoviteljem, podpornikom, svetovalcem in bodočim partnerjem. Nekateri prejemniki bodo nagrajeni za (verjetno) že izvedene storitve (svetovalci), nekatere za bodoče storitve (podporniki). Od tu naprej se odpirajo številna davčna vprašanja. Za vzorec eno: Kaj predstavljajo plačila ustanoviteljem: izplačilo dobička ali plačilo po podjemni pogodbi?

Za 120 milijonov prodanih žetonov bomo uporabili računovodske rešitve za državne pomoči, le da gre v tem primeru za pomoč podpornikov. Državna pomoč ima različne oblike, ki se med seboj razlikujejo po vrsti in pogojih, ki so z njo navadno povezani. Namen pomoči je lahko spodbujati podjetje, da se loti dejanja, ki se ga sicer ne bi, če ne bi bilo pomoči. In prav enako funkcijo imajo nakupi kriptožetonov.

Če naj računovodski izkazi kažejo resnično in pošteno sliko finančnega položaja podjetja, potem se odloženi prihodki prenašajo v prihodke skladno z amortizacijo sredstev, za katere so bile donacije porabljene, oziroma s pokrivanjem stroškov, ko ti nastanejo.

Preostalih 80 milijonov žetonov, za katere podjetje ni prejelo plačil, se bo prenašalo v prihodke skladno s plačilom stroškov, za katere so namenjeni. Torej, enako kot prodani žetoni bodo tudi ta plačila nevtralna z vidika poslovnega izida, saj bodo hkrati pripoznani stroški storitev (na podlagi računov) in prihodki zaradi porabe kriptožetonov, ki jih je podjetje »brezplačno pridobilo«.

Za pripravo dokumenta za knjiženje ob izdaji žetonov smo uporabili ceno 0,1 evra za VIB in ne dejansko dosežene cene, ki se od objavljene razlikuje, saj so bili pri prodaji kupcu deležni popustov. Zneski za posamezne namene porabe so tako lepo zaokroženi glede na porazdelitev, ki je bila objavljena v dokumentu.

 
htmlWriter.xlsm

Knjižba 

Opis 

Konto 

Znesek 

V breme 

V dobro 

1 

Izdaja kriptožetonov (ICO) 




Zaloge kriptovalut (ETH) 

680.100 

12.000.000 


Ustanovitelji in člani projektne skupine (VIB) 

680.201 

3.200.000 


Ostali lastniki - tvegani kapital (VIB) 

680.202 

800.000 


Sklad za podpornike - plačilo bodočih storitev (VIB) 

680.202 

1.000.000 


Plačilo že opravljenih storitev svetovalcev (VIB) 

680.203 

1.600.000 


Sklad za bodoče partnerje (VIB) 

680.204 

1.400.000 


       DR PČR - Prodaja žetonov - razvoj platforme (ETH) 

968.100 


12.000.000 

       DR PČR - Ustanovitelji in člani projektne skupine (VIB) 

968.201 


3.200.000 

       DR PČR - Ostali lastniki - tvegani kapital (VIB) 

968.202 


800.000 

       DR PČR - Sklad za podpor. - plačilo bodočih storit. (VIB) 

968.203 


1.000.000 

       DR PČR - Plačilo že oprav. storitev svetovalcev (VIB) 

968.204 


1.600.000 

       DR PČR - Sklad za bodoče partnerje (VIB) 

968.205 


1.400.000 










 

Sklep kot poziv za razpravo

Vsebina, predstavljena v tem članku, ne predstavlja nasveta in končne rešitve. Je le razmišljanje na podlagi javno dostopnih podatkov in poznavanja računovodskih standardov. Ob skrbni proučitvi še drugih dokumentov bi bile naše ugotovitve lahko drugačne.

Odprtih je veliko vprašanj. S tem namenom smo odprli forum na spletni strani Izobraževalne hiše Cilj, na katerega vabimo vse, ki imate vprašanja, in vse tiste, ki imate odgovore oziroma želite s svojim razmišljanjem prispevati k iskanju rešitev na pravnem, davčnem in računovodskem področju kriptosveta.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je izdala Posvetovalni dokument o ICO in celo podaljšala prvotno objavljen rok za podajanje mnenj in rešitev do 6. aprila 2018.

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 18. januarja 2018 izdala že tretjo verzijo brošure z naslovom Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS, v kateri je v 3. poglavju zapisala: »Računovodska obravnava virtualnih valut formalno še ni bila pojasnjena. Seznanjeni smo, da potekajo strokovne razprave na to temo v revizijski stroki, vendar s stališči nismo seznanjeni.«

Naj končam z ugotovitvijo, da revizijska stroka ne bo postavljala računovodskih pravil. Za rešitve v okviru zbirke SRS – in to uporablja večina podjetij – je pristojna Komisija za SRS, in to komisijo lahko kaj vprašamo. Vsi mi in tudi FURS. Za zbirko MSRP pa so pristojnosti pri Odboru za sprejem MSRP (IASB s sedežem v Londonu) in tudi ta odbor lahko kaj vprašamo, kot so ga že vprašali. Končnih rešitev pa še dolgo ne bo.


 
ILU_BN_WEBINAR.png
 

VEČ o opisani problematiki pa v posnetku webinarja, ki smo ga izvedli 15.3.2018:

Kriptovalute in kriptožetoni:
računovodski in davčni vidik

Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (1. del)

Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (1. del)

Skoraj ni medija, v katerem se ne bi v zadnjih mesecih pojavljala kratica ICO (Initial Coin Offering), ki označuje dogodek, v katerem zagonska podjetja zbirajo sredstva za svoje delovanje. V zadnjih tednih so se pojavila vprašanja, kako računovodsko obravnavati te prejemke. Tako za računovodsko obravnavo kot posledično tudi za obdavčitev z davkom od dohodkov pravnih oseb je treba presoditi vsak primer izdaje posebej.

Računovodski dobiček ali davčna osnova?

Blog je bil objavljen 13.2.2018 na Minimaxovi spletni strani
(podjetje SAOP)

Vsakega podjetnika zanima, kakšen bo njegov dobiček (ali izguba) in koliko davka bo moral plačati. Odgovor ni enostaven, saj obstaja razlika med računovodskim dobičkom in davčno osnovo, od katere se dejansko obračuna davek. Pa poglejmo, kakšne so razlike. 

Kaj je računovodski dobiček

“Računovodski dobiček” je razlika med prihodki in odhodki, ki so evidentirani v poslovnih knjigah. Drug izraz za računovodski dobiček je “dobiček pred davki”. 

PRIMER: Če ima podjetje 500.000 evrov prihodkov in 499.000 evrov odhodkov, znaša njegov računovodski dobiček 1.000 evrov. 

Kaj je davčna osnova (obdavčljivi dobiček)? 

Izhodišče za ugotavljanje davčne osnove je računovodski dobiček, vendar sta davčna osnova in računovodski dobiček skoraj vedno različna.

Nekateri odhodki niso davčno priznani, zato zvišujejo davčno osnovo. To so npr: reprezentanca (priznana je v višini 50 %), popravki terjatev, denarne kazni, obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov, poslovno nepotrebni odhodki itd. 

Davčno osnovo znižujejo vlaganja v nekatera osnovna sredstva, olajšave za raziskave in razvoj, izdatki za študente na praksi, zaposlovanje invalidov … 

PRIMER: Če bi naše podjetje med odhodki imelo še 1.000 evrov stroškov reprezentance in popravek vrednosti terjatev v višini 9.500 evrov, bi se davčna osnova povečala za 10.000 evrov (50 % stroškov reprezentance in celoten popravek vrednosti terjatev).

Za lastnike podjetij je davek odhodek – zmanjšuje dobiček

Naše podjetje s 1.000 evri računovodskega dobička bi ob 19 % davčni stopnji teoretično moralo plačati ... VEČ

 

Koliko nas stane izobraževanje

Današnji blog bom začela z žal resnično zgodbo. Pred leti sva si s kolegico, pooblaščeno ocenjevalko vrednosti podjetij, delili arhivske omare. Ob selitvi na novo lokacijo je bilo treba prostor pospraviti. Tako sva druga drugi ponujali gradivo s seminarja, ki ni bilo označeno s priimkom udeleženca, pa tudi povsem nedotaknjeno je bilo. Vsaka je bila zase prepričana, da ni bila udeleženka. In kako sva rešili problem?

Prejeti račun potrjuje udeležbo na seminarju

Problem sva rešili z revizijskim postopkom – preveritvijo računovodske dokumentacije. Rezultat poizvedovanja v najinih računovodskih servisih naju je obe presenetil. Izkazalo se je, da sva se tega seminarja obe udeležili na isti dan. Nato sva tudi takoj vedeli, zakaj se ga ne spomniva, čeprav je od seminarja minilo le dobro leto dni.

To je bil seminar, na katerega sva šli tik pred potekom veljavnosti dovoljenja za delo, ki se je obema izteklo v marcu v prejšnjem letu. Zato, ker sva morali zbrati dovolj točk. Vsebina seminarja je zajemala osnovni nivo znanja, ki sva ga že dokazali na izpitih, preden sva sploh dobili dovoljenje za delo.

Za pooblaščene revizorje mesec marec prav gotovo ni čas, ko bi hodili na izobraževanja. Kljub številnim izobraževanjem (tudi v tujini), ki so bila vsebinsko pomembna za moje delo, sem se morala udeležiti še tega izobraževanja, da sem zadostila pogoju iz Pravilnika o priznanju dodatnega izobraževanja za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za delo. Ta pravilnik zahteva, da pooblaščeni revizor lahko podaljša dovoljenje za delo le, če v dveh letih zbere 80 točk. Najmanj 60 % točk je treba zbrati z izobraževanji, ki jih organizira Inštitut za revizijo.

Za mojo izbiro v zadnjem trenutku in tako stran vržen čas lahko krivdo pripišem le sebi, saj s seminarjem ni bilo nič narobe. Gotovo pa se je tudi vam kdaj zgodilo, da ste se na poti domov spraševali, kaj ste izvedeli na seminarju.

Kolikšna je prava cena za seminar

V nadaljevanju sledi razmišljanje o pravi ceni izobraževanja na področju davkov in računovodenja z vidika tistega, ki plačuje udeležbo na seminarjih sebi in zaposlenim v podjetju.

To področje dobro poznam – na spletni strani našega podjetja smo zapisali: »Od svojega prvega delovnega dne naprej se učim. Zato dobro vem, kako je biti na strani tistega, ki se uči, in tudi na strani tistega, ki poučuje.«

Ko se odločam med ponudniki seminarjev, me mora najprej zanimati tema, nato pogledam, kdo predava, in seveda se na koncu oko ustavi na ceni. Cena nikoli ne zmaga pri odločanju.

Še vedno se spomnim svojih najdražjih (merjeno s stroški) in hkrati najcenejših seminarjev (merjeno s koristmi pri mojem delu) pred vstopom Slovenije v EU. Organizirani so bili ob koncu tedna na Dunaju, kamor smo se pripeljali iz različnih držav. Brez težav smo zdržali od 8.00 do 18.00, s primernimi odmori.

Še več pa je pomenilo to, da smo lahko tudi po končanih seminarjih ostali v stiku s predavatelji. In kar je najpomembnejše – gradivo smo dobili vsaj deset dni pred seminarjem. Del gradiva je bilo treba prebrati že pred seminarjem. Na samem seminarju so bili predstavljeni primeri iz prakse, sledilo je reševanje vaj.

Koliko me je dejansko stal seminar, ki se ga ne spomnim

Za konec torej izračunajmo, kolikšna je bila dejanska cena tistega seminarja, ki sva ga s kolegico obe pozabili. Kot boste videli, bi s tem denarjem lahko kar nekaj dni smučali na katerem od slovenskih smučišč. Pa še bolje bi bilo, saj bi se v tem času dobro odpočili, prebrali veliko strokovne literature in ob izmenjavi mnenj hkrati strli številne strokovne orehe.

V izračunu dejanske cene smo upoštevali vse dejanske stroške, povezane z udeležencem. Ker je bila udeležba na seminarju zaman – ne pa tudi zastonj, smo dodali tudi nezaračunane prihodke. Pri izračunu sem uporabila 70 evrov za uro. Ker je članek nastajal ob čakanju na popravilo vozila na servisu, sem preverila cenik – povprečna ura serviserja je blizu 50 evrov.

Ker se mora veliko udeležencev pripeljati v Ljubljano, smo dodali še izračun za udeleženca iz Maribora, ki je višji za kilometrino. Tako naju je ta seminar »stal« 772 evrov vsako, kolega iz Maribora pa 871 evrov.

htmlWriter.xlsm

Podatki 

Udeleženec iz LJ 

Udeleženec iz MB 

Kotizacija (brez DDV) 

208,25 

208,25 

Prevoz (kilometrina) 

- 

98,80 

Parkiranje 

4,00 

4,00 

Stroški (plačano) 

212,25 

311,05 

Stroški (izpad prihodkov) 

560,00 

560,00 

SKUPAJ STROŠKI 

772,25 

871,05 

S klikom na gumb IZRAČUN boste na svoj računalnik prenesli Excel tabelo, v kateri si lahko izračunate celotne stroške izobraževanja.


Kriptovalute - kje in po kakšni vrednosti v bilanci stanja (2. del)

Članek je bil 14. 11. 2017 objavljen v Temi tedna TFL Glasnika.

V tem prispevku nadaljujemo z dilemami računovodij ob obravnavi kriptovalut. Tako kot v 1. delu prispevka se tudi v tem delu ne bomo ukvarjali s tehničnimi vidiki – tehnologijo veriženja blokov ter načini pridobitve in prodaje kriptovalut. V nadaljevanju prispevka predstavljamo analizo nekaterih gospodarskih kategorij (postavk bilance stanja) z vidika primernosti razvrstitve kriptovalut v katero od njih. Pogledali smo v zbirko Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) in tudi v Slovenske računovodske standarde (SRS).

Katere postavke lahko izberemo

V letnih poročilih mora podjetje pri opredelitvi sredstev upoštevati določbe, ki jih vsebujejo računovodski standardi. V Sloveniji lahko podjetja uporabljajo tako zbirko MSRP kot zbirko SRS. Čeprav v strokovnih člankih pogosto zapišemo, da večjih razlik med obema zbirkama ni – vsaj trenutno, pa se razlike pokažejo pri poznejšem merjenju (prevrednotenju) kriptovalut.

FURS v svojem dokumentu potrjuje, da davek od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) nima posebnih določb glede kriptovalut, torej so za namene obdavčitve upoštevani prihodki in odhodki, ki so pripoznani za poslovne namene v izkazu poslovnega izida.

V katere postavke lahko v skladu z računovodskimi standardi uvrstimo kripotvalute? V nadaljevanju hiter sprehod po bilanci stanja.

Prav gotovo najprej pomislimo na denarna sredstva, računovodski standardi opredeljujejo denar in denarne ustreznike (slednje le za potrebe sestavitve izkaza denarnih tokov) kot denar v blagajni in vloge na vpogled [MRS 7 in SRS 7]. V zbirki SRS preberemo, da je denar zakonito plačilno sredstvo [SRS 7.1], v zbirki MSRP pa tudi jasnejši zapis, zakaj kriptovalut ne moremo opredeliti kot denarno sredstvo [MRS 32.AG3]. Denar je izrecno naštet kot finančni instrument.

Finančni instrument je vsaka pogodba, na podlagi katere nastaneta finančno sredstvo enega podjetja in finančna obveznost ali kapitalski instrument drugega podjetja [MRS 32.11 in SRS 3.40.b]. Iz te definicije je razvidno, da kriptovalute ne izpolnjujejo pogojev za razvrstitev v finančno sredstvo (katerokoli razen denarja), saj ne gre za pogodbeni odnos. Imetnik kriptovalute namreč ne more od nikogar zahtevati plačila protivrednosti kriptovalute. Enako velja tudi za odločitev, da jih ne moremo obravnavati kot denar.

Naslednja postavka, katere definicija bi ustrezala ekonomski vsebini kriptovalut, so neopredmetena sredstva. Po definicije je neopredmeteno sredstvo razpoznavno nedenarno sredstvo, ki praviloma fizično ne obstaja [MRS 38 in SRS 2.1]. Pogoje za pripoznanje kot sredstvo v računovodskih izkazih izpolnjuje, če je razpoznavno (opredeljivo) – torej, da ga je mogoče ločeno prodati ali dati v najem in da ga podjetje obvladuje kot rezultat preteklih aktivnosti [MRS 38.1112 in SRS 2.810]. Za namen računovodskega razvrščanja kriptovalute ustrezajo opredelitvi neopredmetenega sredstva.

Preverimo še postavko zaloge. Kadar podjetje kupuje kriptovalute z namenom prodaje v obdobju, ki je krajše od enega leta, je razvrstitev med neopredmetena sredstva neustrezna. Takšna sredstva razvrsti med zaloge [MRS 2 in SRS 4]. Standardi pravijo, da so zaloge praviloma v fizični obliki. Zaloge se lahko samo slabijo (padec cen), ni pa mogoče prevrednotenje navzgor. Posebna vrsta podjetij so blagovni posredniki (commodity broker-traders), to so tisti, ki kupujejo ali prodajajo trgovsko blago po naročilu drugih ali na lastno pest. Te zaloge se najpogosteje pridobijo za nadaljnjo prodajo v bližnji prihodnosti. Tovrstna podjetja imajo možnost izbire in lahko te zaloge ovrednotijo po pošteni ceni z odbitkom stroškov prodaje.

Namen poslovanja s kriptovaluto vpliva na izbiro postavke

Izmed možnih pojavnih (tradicionalnih) oblik sredstev, kot jih opredeljujejo računovodski standardi, smo kot primerni izbrali le neopredmetena sredstva in zaloge. Več kot očitno je, da stroka potrebuje računovodski standard, ki bo prinesel rešitve, primerne za tovrstna sredstva. Edina primerna rešitev bi bila vrednotenje po pošteni vrednosti z učinki v izkazu poslovnega izida.

Kadar podjetje kupuje kriptovalute z namenom dolgoročnega naložbenja, potem jih, tako po SRS kot po MSRP, razvrsti kot neopredmetena sredstva. Ker gre za neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti, mora podjetje vsako leto presojati nadomestljivo vrednost. V obeh zbirkah obstajata posebna standarda, ki urejata izračun oslabitve [MRS 36 in SRS 17]. Tovrstne slabitve so tudi davčno priznan odhodek.

Pri nadaljnjem merjenju pa se uporabniki zbirke MSRP lahko odločijo za uporabo modela revaloriziranja, saj obstaja delujoči trg. To pomeni, da bodo uporabili pošteno vrednost [MSRP 13] in v okoliščinah povečanja vrednosti le-to pripoznali neposredno v kapitalu v okviru revalorizacijskih rezerv. Torej ne vplivajo na poslovni izid in tudi ne povečujejo davčne osnove.

Če pa bo podjetje s kriptovalutami trgovalo – torej bo sredstva v kratkem času po nakupu tudi prodalo, potem jih razvrsti kot zalogo. In enako je razvrstitev med zaloge primerna, kadar bo podjetje kriptovalute uporabljalo za plačevanje (poravnavo svojih obveznosti). Pri tem sta si obe zbirki enotni. Vrednotijo se po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po tisti, ki je manjša, in slabitev se odpravi, če se vrednost poveča. Vendar le do izvirne vrednosti, saj zalog ni dovoljeno prevrednotiti na večjo vrednost. Po trenutni davčni zakonodaji so slabitve zalog davčno priznani odhodek.

Podjetja, ki so blagovni posredniki in vrednotijo kriptovalute v okviru zalog po pošteni vrednosti, vse učinke zmanjšanja in povečanja vrednosti kriptovalut vključijo v izkaz poslovnega izida kot odhodek ali prihodek in enako za davčne namene.

Namigi za branje

Podjetje Bitstamp, ena od največjih kriptomenjalnic na svetu, se v teh dneh v slovenskih medijih pogosto pojavlja. Vzroka sta dva – bogastvo in znanje. Prvi vzrok je uvrstitev lastnikov, Nejca Kodriča in Damijana Merlaka, med prvih deset na lestvici najbogatejših Slovencev po izboru revije Manager. Drugi vzrok pa je dejstvo, da je Nejc Kodrič o delovanju in pomenu blockchain tehnologije predaval na Dnevih slovenskih bančnikov. Branje intervjuja z mladim slovenskim podjetnikom (Časnik Finance, 9. 11. 2017) priporočamo prav vsem Slovencem.

Ker smo se v prispevku spraševali o predstavitvi kriptovalut v bilanci stanja in posledično o vplivu rasti tečajev na izkaz poslovnega izida, je prav gotovo zanimivo branje tudi razprava o računovodskih izkazih podjetja Bitstamp iz leta 2014. V njej so razpravljavci zastavili nekaj zanimivih vprašanj: čemu zneski v dolarjih, če pa pa je podjetje registrirano v Angliji, ali je podjetje res majhno podjetje in zato lahko sestavi skrajšane izkaze ter ali so skrajšani izkazi prava oblika za zainteresirane javnosti.

Za vse tiste, ki želite videti, kakšna so zares obsežna razkritja v letnem poročilu enega od skladov BITCOIN INVESTMENT TRUST, in morda ob tem dobite »navdih« za razkritja transakcij s kriptovalutami v svojih podjetjih, pa še poročilo na spletni strani https://www.otcmarkets.com/ajax/showFinancialReportById.pdf?id=166976.

Zgledi knjiženj bodo objavljeni v našem izdelku e-paket.

Kriptovalute - kje in po kakšni vrednosti v bilanci stanja (1. del)

Članek je bil 17. 10. 2017 objavljen v Temi tedna TFL Glasnika.

Računovodski strokovnjaki smo postavljeni pred vedno nove izzive. Čeprav so pravila dvostavnega knjigovodstva že stoletja enaka, pa to ne velja za opredelitev posameznih gospodarskih kategorij in njihovo merjenje. Novi poslovni modeli prinašajo tudi nove pojavne oblike petih gospodarskih kategorij: sredstev, kapitala, obveznosti, odhodkov in prihodkov. Sprejemanje računovodskih standardov je dolgotrajen proces in zato za pojav novih fenomenov, kot so kriptovalute, lahko rečemo, da obstaja računovodska praznina. Ni pa to edina praznina, povezana s kriptovalutami. Enako lahko rečemo tudi za pravno in davčno področje, o čemer si lahko preberete v članku dr. Merca in v opozorilu Ministrstva za finance.

Standardna vprašanja za računovodsko obravnavo poslovnih dogodkov

Del zbirke računovodskih standardov – tako zbirke slovenskih računovodskih standardov (SRS) kot zbirke mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) – je tudi Okvir (angl. Framework). V njem so predstavljene splošne definicije gospodarskih kategorij. Tu torej izvemo, kaj so sredstva, obveznosti, kapital, odhodki in prihodki. V okviru posameznih standardov pa so pojavne oblike posebnih gospodarskih kategorij še podrobneje opredeljene (npr. neopredmetena sredstva, opredmetena osnovna sredstva, finančni instrumenti, zaloge ...).

Ob nakupu materiala za proizvodnjo pri ameriškem dobavitelju, ki račun pošlje v nacionalni valuti (ameriški dolar), računovodski strokovnjaki nimamo težav. Vsi se lahko hitro opredelimo, da gre za nakup sredstva (zalog materiala), hkrati pa je nastala obveznost (obveznost do dobavitelja) v tuji valuti.

Posamezni računovodski standardi vsako od kategorij zelo podrobno opredeljujejo, res pa je, da moramo prebrati več standardov. Pri obeh kategorijah se srečujemo z naslednjimi vprašanji:

  • kam in po kolikšni vrednosti kategorijo sploh umestiti (vprašanje začetnega računovodskega pripoznanja),
  • kako jo pozneje meriti (vprašanje poznejšega merjenja) ter
  • kdaj kategorija ne izpolnjuje več pogojev za pripoznanje (vprašanje odprave pripoznanja).

Pri »tradicionalnih« oblikah gospodarskih kategorij bomo odgovore na gornja vprašanja našli v računovodskih standardih. Če se torej vrnemo na opisani poslovni dogodek, bo (verjetno) računovodsko evidentiranje za podjetje nekaj rutinskega. Relevantni členi iz računovodskih standardov so poznani, saj so to že ustaljeni poslovni dogodki in so računovodske usmeritve že izbrane. Po začetnem pripoznanju zalog in obveznosti (oboje v bilanci stanja) tudi ni dvomov o poznejšem merjenju teh dveh kategorij.

Vrednost zalog se zaradi spremembe tečaja USD/EUR ne spreminja. V porabo (odhodke) bo material prenesen po nabavni ceni. Poznejše povečanje nabavne cene na vrednost zalog ne vpliva. In če material ne bo porabljen, prodati pa ga bo mogoče le po ceni, nižji od nabavne vrednosti, bo treba vrednost zalog že pred prodajo oslabiti.

Drugače pa je z obveznostmi. Te se pozneje preračunajo po tečaju, ki je veljal na dan poravnave obveznosti. Morebitne tečajne razlike predstavljajo prihodke ali odhodke. Za razliko od zalog se znesek obveznosti torej lahko tudi poveča – merjeno v evrih.

Pri novodobnih gospodarskih kategorijah, kot so kriptovalute, pa se računovodski strokovnjaki srečamo z dilemo ali še čem več že pri prvem vprašanju. Odgovor nanj – torej, v katero kategorijo razvrstiti kriptovalute, pa vpliva na poznejše merjenje.

Začetno pripoznanje kriptovalut v bilanci stanja

Za računovodsko stroko (računovodje, davčne svetovalce, revizorje, ocenjevalce ...) bo velik izziv, da pridobi dovolj znanja o razumevanju sistemov. Čeprav je v zadnjih mesecih največkrat omenjen bitcoin, pa poleg te kriptovalute obstajajo številne druge. In pri računovodski obravnavi je vsaka informacija lahko pomembna. Za računovodsko presojo kriptovalut je poleg poznavanja računovodskih standardov treba poznati tudi vsebino poslovnih dogodkov.

Računovodski oddelki v podjetjih se bodo ukvarjali s kriptovalutami šele takrat, ko bodo ta sredstva že v rokah podjetja. O tem, da so kriptovalute sredstvo, ne dvomi nihče v računovodski stroki, pojavljajo pa se nejasnosti o vrsti sredstva. Ob vprašanju, kam kriptovalute umestiti v bilanci stanja ob začetnem pripoznanju, ni enostavnega odgovora. Pravzaprav odgovora sploh ni.

Če mislite, da lahko odprete določeno stran v zbirki slovenskih računovodskih standardov (SRS) ali zbirki mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) in tam najdete odgovor na prvo od vprašanj, ki si jih postavljamo – torej, v kateri bilančni postavki naj bo to sredstvo prikazano, se motite.

Niti odbor za sprejem oziroma pojasnjevanje MSRP niti komisija za sprejem SRS nista izdala pojasnil glede računovodske obravnave kriptovalut. Obstaja pa že nekaj računovodske literature, v kateri avtorji analizirajo veljavne računovodske standarde in opozarjajo, da kriptovalute potrebujejo posebno obravnavo. V številnih državah pa so se tudi že pojavila pojasnila glede davčne obravnave.

Tako so na primer v Ameriki kriptovalute obravnavane kot premoženje in ne kot valute. Enako je tudi v Nemčiji, kjer je zanimivo, da imajo fizične osebe možnost tovrstne transakcije razvrstiti med t. i. špekulativne transakcije, pri katerih je določen izvzem iz obdavčitve, če ima investitor predmet špekulacije v lasti več kot eno leto. To pa seveda pomeni vodenje evidenc.

Tudi v Sloveniji se je FURS maja 2017 opredelil o tem vprašanju v dokumentu z naslovom Davčna obravnava poslovanja z virtualno valuto po ZDoh-2 in ZDDPO-2. V njem uporablja izraz »bitcoin virtualna valuta« in se opredeli, da to ni niti denarno sredstvo niti finančni instrument. Tudi glede obdavčitve z davkom na dodano vrednost je že od leta 2014 jasno stališče Evrope (tudi Slovenije), da transakcije s kriptovalutami niso obdavčene. Za podjetja tudi za davčne namene veljajo računovodska pravila.

In kot smo že omenili, jasnih računovodskih pravil ni. Obstajata namreč dve skupini uporabnikov kriptovalut – ena skupina jih uporablja v funkcij denarja in druga v funkciji blaga. Podjetja se bodo morala ob obstoječih računovodskih standardih odločiti in postaviti računovodsko usmeritev. Pri tem je treba upoštevati zahtevo standardov po zanesljivosti in primernosti računovodskih izkazov. Od konkretnih okoliščin je odvisno, kako bo podjetje predstavilo kriptovalute. Že omenjeni Okvir računovodskih standardov je zadostna podlaga za presojo o predstavitvi kriptovalut v bilanci stanja.

Napotek – pogled čez slovensko mejo

Ob pregledovanju javno objavljenih poročil podjetij v tujini naletimo na dve postavki, v okviru katerih so predstavljene kriptovalute. Nekatera podjetja so se odločila, da so to neopredmetena sredstva, in spet druga, da so to zaloge. Kateri so argumenti za takšno odločitev, je v teh letnih poročilih obširno pojasnjeno.

Vsem, ki želite na hitro dobiti vpogled v problematiko računovodenja kriptovalut, predlagamo, da si preberete dokument, objavljen v angleškem jeziku (24 strani) z naslovom Digital currency – A case for standard setting activity. Dokument je pripravil avstralski odbor za računovodske standarde (AASB), ki preizkuša možnost razvrstitve kriptovalut v nekaj bilančnih kategorij (postavk). Kot možne se pojavljajo: denar, denarni ustrezniki, finančni instrumenti (razen denarja, ki po definicij tudi spada med finančne instrumente), neopredmetena sredstva in zaloge.

Zanimivo pa je pogledati, kakšni sta pravna in davčna ureditev na področju kriptovalut v Nemčiji. Zelo berljivo je na spletni strani odvetniške družbe Winheller.

In povsem za konec: Nekatere države (Kitajska) so že prepovedale javne ponudbe kriptovalit za financiranje (ICO).

Napotek – ostanite za slovensko mejo

S tematiko bomo nadaljevali v članku v mesecu novembru. Zgledi knjiženj bodo objavljeni v našem izdelku e-paket.

//slo//