Uspešni podjetniki

Tokrat vas opozarjamo na dve knjigi, katerih vsebina je povezana s podjetništvom. Ponuja se izjemna priložnost prebirati dve slovenski zgodbi o uspehu iz dveh zelo različnih dejavnosti, ki ju je napisala Petra Škarja, tudi sama podjetnica. Obe  knjigi nazorno prikazujeta razvoj podjetniških idej in razmišljanja lastnikov glede lastništva njunih podjetij.

Franc Jager

Petra Škarja

Knjiga govori o zgodbi najuspešnejšega slovenskega trgovca, ustanovitelja in sedaj že bivšega lastnika podjetja JAGROS, d.o.o.. Zanimiva zgodba o vzrokih in načinu prenosa lastništva. Franc Jager je danes uspešen podjetnik na področju gradbeništva.

- Povezava do knjige

Akrobati

Petra Škarja

je živa knjiga, ki je opremljena z barvnimi fotografijami in s QR kodami, ki vodijo do video vsebin. Tako dobite vpogled v življenje uspešnega podjetnika, kot je dr. Jure Knez, ustanovitelj podjetja DEWESoft, d.o.o.

- Povezava do knjige

Če radi berete s svinčnikom v roki in podčrtavate misli, je nakup nujen. Imeli boste kaj podčrtati. Sicer pa si ju izposodite v knjižnici.

Davčna reforma & socialna država

Reforme so stalnica vseh vlad. Trenutna vlada nam napoveduje davčno reformo, ki nam še ni bila predstavljena. To pa ne odvrne političnih strank in medijev od razprave o bodoči davčni reformi. Zato smo za tokratno branje izbrali dva avtorja, ki s svojimi strokovnimi zapisi osvetlita možnosti razvoja na tem področju, ki bi jih morali kot državljani poznati.

Neto reforma in reklama

mag. Ivan Simič

Mag. Ivan Simič že nekaj let objavlja prispevke na svojem blogu in z njimi opozarja na aktualne tematike. Našo pozornost je pritegnil blog, v katerem (ne)komentira napovedane davčne reforme, dokler ne bo znanega kaj več. Kar je edino strokovno sprejemljivo. V nadaljevanju bloga na podlagi svojih bogatih izkušenj - tudi z vodenjem FURS-a, poda poglede na sprejemanje reform.

- Povezava do članka

Ali zniževanje davkov pomeni manj socialne države

mag. Bine Kordež

Avtor v prispevku ugotavlja, da ni enotnega merila za ocenjevanje nivoja socialne države in da  vsakdo lahko izpostavi podatke, ki potrjujejo njegovo tezo.  Kot neko splošno “mero” socialne naravnanosti države bi lahko uporabili predvsem delež ustvarjene dodane vrednosti (BDP) za socialne potrebe. Članek predstavlja zares sistematičen zapis o tem od kje prihajajo 'skupna sredstva državljanov' in za katere namene se porabljajo. Pri tem pa opozori tudi na rešitve v davčnih sistemih drugih držav.

- Povezava do članka