Povprečna plača
Povprečna plača v Sloveniji je podatek, ki vpliva na vse državljane. Uskladitev pokojnin je odvisna od naraščanja plač. Zaposleni svoje plače primerjajo s povprečno plačo v državi in izražajo svoje nezadovoljstvo. Bralci letnih poročil iščejo podatke o povprečni plači v podjetju. Kako do teh podatkov povemo v nadaljevanju.
Ali je povprečna plača v RS res povprečna plača?
O tem, kako izračunavamo povprečno plačo na ravni države in kako pomemben je ta znesek, sem pred leti že pisala. Zneski so se od takrat bistveno spremenili. Eden od vzrokov je tudi dejstvo, da se je zelo povečalo število samostojnih podjetnikov, katerih 'plače' niso upoštevane v izračunu povprečne plače v državi.
Z njihovo vključitvijo bi podatki o strukturni statistiki plač – povprečne letne plače zaposlenih oseb, preračunane na mesec, po izbranih geografskih in socialno-demografskih značilnostih (spol, starost, izobrazba, poklic, dejavnost, sektor) – bili videti precej drugače. Ključne statistike so: podatki o višini povprečne mesečne plače, mediana plače in razmerje med povprečno plačo žensk in moških.
Po statističnih podatkih je v mesecu juliju 2026 kar 64,7 % zaposlenih dobilo povprečno mesečno bruto plačo, nižjo od slovenskega povprečja. Mediana mesečne bruto plače, ki populacijo deli na dva enaka dela, pa je znašala 1.763 EUR; pri moških 1.775 EUR in pri ženskah 1.747 EUR. Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih je bila torej nižja od 1.763 EUR.
Ali je povprečna plača v podjetju res povprečna plača?
Mediji pogosto poročajo, da podjetja v tuji lasti zaposlene plačujejo bolje kot podjetja v domači lasti. To morda v določenih primerih drži, vendar lahko na podlagi izkušenj pooblaščene revizorke povem, da je statistika v tem primeru zavajajoča.
Obstajata dva razloga, zakaj statistika ne daje prave slike:
Zaposlovanje tako imenovanih »agencijskih delavcev«. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) delo agencij navaja kot »dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku«. Tretji odstavek 59. člena ZDR-1 določa, da število napotenih delavcev (agencijski delavci) pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. Omejitev ne velja za uporabnike, ki so manjši delodajalci (deset ali manj delavcev). Praviloma gre za (naj)slabše plačane delavce. Agencijski delavci imajo enake pravice kot zaposleni, zato stroški njihovega dela niso nič nižji kot stroški zaposlenih, vendar se računovodsko obravnavajo kot stroški storitev.
Plače vodstvenih delavcev so lahko zelo visoke in že nekaj zaposlenih z izjemno visokimi plačami lahko zviša povprečno plačo v podjetju.
Zgled izračuna povprečne plače v manjšem podjetju
V nadaljevanju prikazujemo izračun povprečne plače v podjetju – bruto plača brez prispevkov delodajalca. To je znesek, primerljiv z izračunom povprečne plače v državi. Naredili smo dva izračuna. V enem primeru so vsi delavci redno zaposleni, v drugem primeru prihaja na delo 10 agencijskih delavcev. Vse zaposlene smo uvrstili v nekaj plačilnih razredov.
V prvem primeru je v podjetju 50 zaposlenih, od tega jih je 30 v najnižjem plačilnem razredu z bruto plačo le malo nad minimalno plačo. Vodstvo sestavljajo tri osebe z razmeroma visokimi plačami.
V drugem primeru je redno redno zaposlenih samo 40 oseb, deset delovnih mest pa zasedajo agencijski delavci. Ti nadomeščajo zaposlene v najnižjem plačilnem razredu.
|
|
|
VSI ZAPOSLENI |
10 AGENCIJSKIH DELAVCEV |
||
|
Plačilni razred |
Znesek bruto plače |
Število zaposlenih |
Strošek plač bruto |
Število zaposlenih |
Strošek plač bruto |
|
Razred 1 |
1.625 |
30 |
48.750 |
20 |
32.500 |
|
Razred 2 |
2.167 |
10 |
21.670 |
10 |
21.670 |
|
Razred 3 |
2.476 |
5 |
12.382 |
5 |
12.382 |
|
Razred 4 |
3.250 |
1 |
3.250 |
1 |
3.250 |
|
Razred 5 |
5.334 |
1 |
5.334 |
1 |
5.334 |
|
Vodstvo 1 |
6.501 |
1 |
6.501 |
1 |
6.501 |
|
Vodstvo 2 |
8.668 |
1 |
8.668 |
1 |
8.668 |
|
Vodstvo 3 |
13.001 |
1 |
13.001 |
1 |
13.001 |
|
SKUPAJ |
|
50 |
119.556 |
40 |
103.306 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Povprečna plača za podjetje |
50 |
2.391 |
40 |
2.583 |
|
|
Povprečna plača (brez vodstva) |
47 |
1.944 |
37 |
2.031 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kot je razvidno iz izračuna, se povprečna plača za podjetje kot celoto ob zaposlitvi agencijskih delavcev poveča za kar 192 EUR (2.583 – 2.391), saj je iz izračuna povprečja izpadlo deset najslabše plačanih delavcev.
Zaključek
Ko boste naslednjič brali letno poročilo katerega izmed revidiranih podjetij, bodite pozorni na razkritja. Plačila poslovodstvu so pri večjih družbah razkrite v letnih poročilih. Tudi stroški agencijskih delavcev so praviloma razkriti, bodisi med stroški storitev bodisi med stroški dela. Tako lahko sami izračunate obe povprečni plači: povprečno plačo v podjetju brez vodstva in povprečno plačo v podjetju, v katero so vključeni tudi agencijski delavci.
Primerjava povprečnih plač v mikro in majhnih podjetjih z drugimi podjetji je nesmiselna. V manjših podjetjih je politika plač povsem drugačna, saj so številni zaposleni družinski člani, zato poslovodstvo praviloma nima zelo visokih plač.