.yui3-widget yui3-block-base yui3-block-parent-base sqs-block-html sqs-block html-block {padding:0px; }

Siva ekonomija & simulirane pogodbe

Pisanje člankov za računovodske strokovnjake je vedno izziv, ki temelji na številnih prebranih virih. Med njimi so tudi članki kolegov v strokovnih revijah, zbornikih ali celo knjigah. Na nekatere izmed njih vas bomo opozarjali s kratko obrazložitvijo vsebine in njenega pomena za stroko.

Siva ekonomija v Sloveniji

mag. Franc Derganc

Naslov tega članka gotovo pritegne pozornost. Njegova odlika je, da ni objavljen v medijih, ki jih spremljamo vsi, in katerih namen je populistično pisanje ali govorjenje o strokovno zahtevnih temah. Avtor je davčni strokovnjak, ki želi s svojim pisanjem odpreti oči vsem državljanom Slovenije. Še posebej pa tistim, ki sodelujejo pri sprejemanju davčne zakonodaje. To je prvi v seriji člankov, ki bodo predstavili pošten davčni sistem.

V članku avtor mag. Franc Derganc opredeli pojem 'siva ekonomija', kot ga navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki pravi, da naj bi skupaj zapisani besedi predstavljali neregistrirano proizvodnjo, zaposlenost in dohodek, od katerih niso plačane obvezne javne dajatve. V nadaljevanju avtor izhaja iz dejstva, da so razlage strokovnih pojmov v različnih kulturah razlikujejo, zato predstavi tudi sopomenke.

Sivo ekonomijo razvrsti v tri različne vrste in opredeli njihove učinke na blagostanje državljanov:

  • socialna siva ekonomija, ki omogoča preživetje – npr. gradnja hiše,

  • opravljanje registrirane dejavnosti brez izdaje računa – nelojalna konkurenca in

  • nelegalna siva ekonomija.

V nadaljevanju (v naslednjih številkah revije DFP) bo avtor poskušal predstaviti nekatere tuje raziskave in jih uporabiti za slovenske “potrebe”. Vsekakor nujno branje za računovodske in davčne strokovnjake. 

- Revija Davčno finančna praksa, letnik 2023, številka 1, str. 4.

Simulacija pogodbe kot sredstvo storitve gospodarskih kaznivih dejanj

doc. dr. Luigi Varanelli

Revija Odvetnik je razmišljujočemu računovodskemu strokovnjaku lahko pomemben vir za razlage pravnikov o situacijah s katerimi se srečujeta oba poklica. Zakaj med prebranimi članki opozarjamo prav na tega. Računovodje se kaj hitro lahko znajdejo v vlogi sostorilca pri kaznivih dejanjih v povezavi simuliranimi pogodbami.

Avtor v samem začetku zapiše, da je »simulacija predstava, namenjena tretjim osebam«. Obligacijski zakonik (OZ, temeljni akt na področju pogodbenega prava) je biblija tudi za računovodske strokovnjake. OZ opredeljuje navidezni pravni posel kot posel, pri katerem pride do zavestnega (hotenega in sporazumnega) razhajanja med voljo pogodbenih strank in njihovo izjavo te volje navzven, ki je namenjena drugim, da bi pri njih nastala zmotna predstava.

Avtor v članku navaja, da je v dolgoletni odvetniški praksi ugotovil, da se ravno s t. i. navidezno ali fiktivno pogodbo, dosežejo prepovedani pravno-ekonomski cilji. Poznavanje mehanizmov simulacije in njenih mnogoterih vidikov je bistvenega pomena pri ugotavljanju kriminalnih ravnanj.

Navedena so področja, kjer je pojav simuliranih pogodb pogost in usposobljena oseba mora prepoznati pravi namen pogodb in ravnati po svojih etičnih standardih – računovodje imajo svoje etične standarde. Ta področja so: navidezni prenos premoženja in oškodovanje upnikov, svetovalne pogodbe, ki to niso (pranje denarja lahko) in 'prodaje' deležev v podjetjih, ki so dejansko prodaja sredstev.

Revija Odvetnik, letnik 2022, številka 5 (108), str. 23.

IHC