.yui3-widget yui3-block-base yui3-block-parent-base sqs-block-html sqs-block html-block {padding:0px; }

Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (1. del)

Članek je bil 20.3.2018 objavljen v Temi tedna TFL Glasnika.

Že pred meseci smo pisali o računovodenju kriptovalut z vidika njihovih imetnikov. Rešitve za investitorje boste našli v naših dveh člankih Kriptovalute: kje in po kakšni vrednosti v bilanci stanja. Ugotovili smo, da glede na obstoječe rešitve v računovodskih standardih kriptovalute lahko razvrstimo med neopredmetena sredstva ali pa zaloge. Kaj pa izdajatelji?

Skoraj ni medija, v katerem se ne bi v zadnjih mesecih pojavljala kratica ICO (Initial Coin Offering), ki označuje dogodek, v katerem zagonska podjetja zbirajo sredstva za svoje delovanje. V zadnjih tednih so se pojavila vprašanja, kako računovodsko obravnavati te prejemke. Tako za računovodsko obravnavo kot posledično tudi za obdavčitev z davkom od dohodkov pravnih oseb je treba presoditi vsak primer izdaje posebej.

Kriptovaluta ali kriptožeton

Katerega od teh dveh izrazov uporabiti, je tehnično vprašanje. Nanj sicer samo v angleškem jeziku zelo dobro odgovarja članek z naslovom: Coins, Tokens & Altcoins: What’s the Difference?

Whitepaper

Verjetno se sprašujete, zakaj je v naslovu zapisana angleška beseda "whitepaper". Zato, ker vsa podjetja, ki zbirajo sredstva z uporabo sodobnih rešitev (veriženja blokov), komunicirajo v angleškem jeziku. Čeprav mediji pogosto omenjajo slovenske start-upe, ki jim je uspelo zbrati kar precej milijonov evrov, pa je večina teh podjetij slovenska le toliko, kolikor so med člani "skupine", ki so vedno predstavljeni v tem dokumentu, osebe s slovenskim imenom in priimkom in verjetno tudi državljanstvom. Sedeži podjetij so – z redkimi izjemami – po navadi v tujini.

Tako za podpornika, ki kupi kriptožeton, kot za izdajatelja je pomembno poglavje, ki opisuje obljubo izdajateljev. Za računovodsko obravnavo je namreč pomembno, s kakšnim namenom so bila sredstva zbrana.

Struktura dokumenta ni predpisana, vendar pa vedno vključuje samostojno poglavje, v katerem je predstavljen poslovni model – torej, kaj bo sploh dejavnost podjema in kakšni procesi se bodo odvijali. Še pomembnejše pa je poglavje, ki opisuje, kakšne so pravice imetnikov žetonov, ki so hkrati tudi obveznosti izdajateljev.

Obveznosti izdajateljev so pomembne za računovodsko obravnavo zbranih sredstev. Vendar pa za poglavjem obljub v obliki izdelkov in storitev, ki jih bodo imetniki lahko plačevali z izdanim žetonom, in pogosto tudi možnostjo menjave le-teh za druge kriptovalute sledi najpomembnejši del dokumenta z naslovom "Tveganja".  

Kaj ima legalizacija canabisa opraviti s kriptožetoni

V zadnjih mesecih potekajo v Sloveniji pogovori o legalizaciji canabisa. Oglejte si whitepaper za projekt PARAGON, ki bo naredil revolucijo na tem področju. Pred dnevi je eden od zagovornikov legalizacije canabisa na eni od slovenskih televizij ob svojem imenu in priimku navedel tudi Paragon. Torej je tudi to slovenski podjem?

Dokument obsega 44 strani, od katerih je zadnjih 7 strani – dejansko je to 20 odstotkov napisanega besedila, če odštejemo grafe in fotografije, namenjenih opisu množice dejavnikov tveganja, ki se jih morajo podporniki zavedati.

Najprej opozorijo na tveganja, povezana z ustvarjanjem kriptožetonov in nato z njihovo hrambo. Sledi opis tveganj, povezanih s samim podjetjem Paragoncoin, Inc (Gvatemala), in povsem na koncu opozorijo še na možna tveganja zaradi zakonodaje v ZDA. Namen naštevanja je en sam: opozoriti vlagatelje, da lahko izgubijo vse, saj obstaja veliko tveganj, na katera podjetje ne more vplivati. Opozorijo pa tudi na tista tveganja, na katere bi podjetje lahko vplivalo.

Tako že vnaprej povedo, da obstajajo operativna tveganja, da ne bodo našli ustrezno usposobljenega kadra, saj delovanje podjetja temelji na "relativno novi in dinamični tehnologiji". Če se podjetje ne bi moglo prilagoditi vsem novostim, bi to lahko bistveno vplivalo na poslovanje in seveda na vrednost žetona.

Kombinirajte branje z ogledom TV oddaj

V 2. delu članka bomo analizirali obljube, ki jih "prodajajo" izdajatelji kriptožetonov, in izbrali računovodske kategorije, ki ustrezajo plačilom za obljube z vidika pasivne strani bilance stanja izdajatelja. Ali pa morda celo prihodkov v izkazu poslovnega izida.

Do takrat pa si lahko ogledate tudi posnetek TV oddaje o kriptovalutah, ki pripomore k razmišljanju. Za kriptožetone je pomemben del, v katerem pravna svetovalka razloži, kaj so projekti ICO (17. do 23. minuta posnetka), takoj za njo pa predstavnica Agencije za trg vrednostnih papirjev jasno pojasni, da vse, kar je kripto, trenutno v slovenskem pravnem redu ni regulirano http://4d.rtvslo.si/arhiv/akcent/174521109.

Vsekakor pa je vredna ogleda tudi izjava pravnega svetovalca v oddaji http://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-city/174500949.


 
ILU_BN_WEBINAR.png
 

VEČ o opisani problematiki pa v posnetku webinarja, ki smo ga izvedli 15.3.2018:

Kriptovalute in kriptožetoni:
računovodski in davčni vidik