.yui3-widget yui3-block-base yui3-block-parent-base sqs-block-html sqs-block html-block {padding:0px; }

odloženi prihodki

Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (2. del)

V 1. delu prispevka smo opozorili na ponudbeni dokument (whitepaper), ki je pomemben pri presoji računovodske obravnave zbranih sredstev v okviru dogodka ICO. V prispevku smo navedli primer projekta PARAGON, ki se ukvarja s canabisom.

Danes pa si bomo ogledali pravno naravo in ekonomsko vsebino zbranih sredstev (izdanih kriptožetonov) na primeru slovenskega podjetja, ki pa ima povsem drugačno ozadje kot prej omenjeni projekt.

Prve tožbe za projekt PARAGON

V prejšnjem članku smo zapisali, da ponudbeni dokument za projekt PARAGON zelo obsežno in na več mestih opozarja, da investitorji lahko izgubijo vse. Zbrana sredstva naj bi projekt porabljal za različne namene. A očitno so »investitorji« drugače razumeli ponudbo kot izdajatelji kriptožetonov in so zato že vložili skupinsko tožbo proti izdajateljem.

Tožniki trdijo, da je ICO predstavljal izdajo neregistriranega vrednostnega papirja, in v tožbi kot dokaz za svoje trditve navajajo, da sta bila v ponudbi za ICO uporabljena izraza »sredstva« in »investitorji«. Zato izdajateljem očitajo kršitev zakonodaje. Izdajatelj torej (še) nima težav z regulatorji ali davčnimi organi, temveč z investitorji. Članek o tožbi in dostop do vsebine tožbe najdete na tej povezavi.

Slovenski projekt VIBERATE – preverjen in podprt s sredstvi ustanoviteljev in tveganim kapitalom

Ni nam v navadi, da neko strokovno temo razlagamo na primerih konkretnih slovenskih podjetjih. Še posebej je to nenavadno za pisanje o tematiki, ki nima formalno postavljenih pravil in tudi ne »pravil dobre prakse« na nobenem od področij, ki bi morala biti urejena, da bi lahko tako imetniki (podporniki) kot izdajatelji kriptožetonov mirno spali. Praznina je tako na pravnem, davčnem in računovodskem področju. In prav slednjemu se bomo posvetili v nadaljevanju. Vendar pa je izbrano slovensko podjetje dober primer, ker vključuje izdajo žetonov za več namenov, ki jih pogosto vidimo tudi pri drugih izdajateljih.

Ustanovitelji slovenskega podjetja VIBERATE so v svoje podjetje vložili že kar nekaj svojih sredstev, ki so jih porabili za pokrivanje stroškov razvoja platforme. Gre za 400.000 evrov, ki jih v letnem poročilu za leto 2016 (AJPES) najdemo v bilanci stanja med sredstvi – torej ne na odhodkih, ki bi zmanjševali poslovni izid podjetja. Računovodski standardi postavljajo stroga pravila za »usredstvenje« stroškov razvijanja, ki jih je podjetje očitno izpolnilo.

Prav tako je podjetje v letu 2017 pridobilo še dodatna sredstva tveganega kapitala v višini 1.000.000 evrov, vendar je pretežno lastništvo tudi po tem dogodku še vedno v rokah ustanoviteljev. Projekt je torej doživel presojo tudi pri profesionalnih investitorjih, ki imajo izdelana merila za vlaganje sredstev. Še eno dejstvo, ki govori o resnosti projekta.

Ponudbeni dokument v 10. poglavju navaja več podrobnosti o načinih financiranja in porabe sredstev. Priporočamo pa vam, da preberete celoten dokument. Projekt je zelo berljivo predstavljen tudi v intervjuju z ustanoviteljem, v katerem se gospod Gregorčič podrobneje dotakne prav porabe zbranih sredstev.

Pravna in ekonomska narava zbranih sredstev

V tem prispevku skušamo odgovoriti na vprašanja, povezana z računovodenjem. V dvostavnem knjigovodstvu obstaja pravilo, da mora biti seštevek knjiženj v breme enak seštevku knjiženj v dobro. Naj vas uporaba računovodskih izrazov ne odvrne od branja. To pravilo bomo nazorno prikazali v nadaljevanju. Na podlagi analize namenov porabe bomo sestavili dokumenta za knjiženje ob zaključeni izdaji kriptožetonov.

Ob izdaji kriptožetonov ni nobenih dvomov o izbiri gospodarske kategorije za prejeta vplačila ob izdaji. To je knjižba v breme za prejeta sredstva – praviloma kriptovalute in tako je bilo tudi ob tej izdaji. Kot smo že ugotovili, prejete kriptovalute, v tem primeru ether, opredelimo kot zaloge (več o tem v drugem delu članka Kriptovalute - kje in po kakšni vrednosti v bilanci stanja).

Več težav pa je s knjiženjem v dobro. Tu imamo na izbiro več možnosti: kapital, obveznosti ali morda celo prihodke. Vsekakor računovodski standardi niso bili sprejeti z mislijo na kriptosvet, zato si bodo računovodje morali vzeti čas pri opredelitvi.

Če ste si ogledali posnetke TV-oddaj, na katere smo vas napotili v 1. delu prispevka, potem ste slišali, da so po mnenju pravne svetovalke tako zbrana sredstva praviloma donacija nosilcem projekta. V nadaljevanju predstavljamo argumente za (ne)izbiro posameznih kategorij na podlagi javno dostopnih podatkov ob izdaji kriptožetonov podjetja VIBERATE (VIB).

Kakšen bi bil lahko dokument za knjiženje ob izdaji kriptožetonov

Začnimo z možnostjo, da izdaja žetonov predstavlja kapital. Pri opredelitvi pravic, ki jih izdani žetoni dajejo imetnikom, izdajatelji praviloma trdijo, da podporniki prispevajo sredstva prostovoljno in njihov prispevek na noben način ne more predstavljati lastniške naložbe (deleža v podjetju). Takšno opredelitev izdanih žetonov najdemo tudi v točki 10.2 ponudbenega dokumenta.

Kot naslednja možnost se pojavijo obveznosti. Tudi pri tej kategoriji hitro zaključimo, saj izdajatelji niso dolžni nikomur ničesar vrniti. Po nakupu ima imetnik možnost izdani VIB zamenjati na kateri od kriptoborz ali pa ga porabiti kot plačilno sredstvo za storitve, ko bodo na voljo. Vsekakor imetniki ne morejo zahtevati vračila vplačanih sredstev, tudi če storitve ne bodo na voljo.

Ostanejo samo še prihodki. Že pri obveznostih smo omenili, da imetniki lahko uporabijo VIB za plačilo storitev, ki bodo na voljo enkrat v prihodnosti. Torej postane kupljeni VIB le plačilno sredstvo na tej platformi. Kakšen je poslovni model podjetja, je opisano v 6. poglavju ponudbenega dokumenta, kjer je naštetih pet virov prihodkov: provizija za najem glasbenika, naročnina in uporaba kriptožetonov VIB, oglaševanje, prodaja vstopnic in partnerstva. Tudi tukaj lahko ugotovimo, da prihodkov ni mogoče pripoznati, saj nobena storitev še ni bila opravljena niti imetnikom žetonov ni bila obljubljena opredeljena ali vsaj opredeljiva storitev. Če bi bila storitev opredeljena, bi bilo za presojo treba uporabljati standard o prihodkih (SRS 15 ali MSRP 15).

Kam torej s knjižbo v dobro? Ostanejo nam samo še odloženi prihodki, ki so v bilanci stanja poimenovani pasivne časovne razmejitve. Pa še to ne odloženi prihodki, povezani z viri prihodkov, ki so bili našteti v prejšnjem odstavku. Po ekonomski vsebini nakupi žetonov predstavljajo donacijo podpornikov za izgradnjo platforme ter za pokrivanje z njo povezanih stroškov.

Podjetje je izdalo 200 milijonov žetonov, od tega jih je prodalo samo 120 milijonov (60 odstotkov), medtem ko je bilo 80 milijonov žetonov (40 odstotkov) zgolj izdanih za različne namene – torej brez prejetih plačil (ponudbeni dokument, točka 10.3.4). Slednji bodo uporabljeni za nagrade ustanoviteljem, podpornikom, svetovalcem in bodočim partnerjem. Nekateri prejemniki bodo nagrajeni za (verjetno) že izvedene storitve (svetovalci), nekatere za bodoče storitve (podporniki). Od tu naprej se odpirajo številna davčna vprašanja. Za vzorec eno: Kaj predstavljajo plačila ustanoviteljem: izplačilo dobička ali plačilo po podjemni pogodbi?

Za 120 milijonov prodanih žetonov bomo uporabili računovodske rešitve za državne pomoči, le da gre v tem primeru za pomoč podpornikov. Državna pomoč ima različne oblike, ki se med seboj razlikujejo po vrsti in pogojih, ki so z njo navadno povezani. Namen pomoči je lahko spodbujati podjetje, da se loti dejanja, ki se ga sicer ne bi, če ne bi bilo pomoči. In prav enako funkcijo imajo nakupi kriptožetonov.

Če naj računovodski izkazi kažejo resnično in pošteno sliko finančnega položaja podjetja, potem se odloženi prihodki prenašajo v prihodke skladno z amortizacijo sredstev, za katere so bile donacije porabljene, oziroma s pokrivanjem stroškov, ko ti nastanejo.

Preostalih 80 milijonov žetonov, za katere podjetje ni prejelo plačil, se bo prenašalo v prihodke skladno s plačilom stroškov, za katere so namenjeni. Torej, enako kot prodani žetoni bodo tudi ta plačila nevtralna z vidika poslovnega izida, saj bodo hkrati pripoznani stroški storitev (na podlagi računov) in prihodki zaradi porabe kriptožetonov, ki jih je podjetje »brezplačno pridobilo«.

Za pripravo dokumenta za knjiženje ob izdaji žetonov smo uporabili ceno 0,1 evra za VIB in ne dejansko dosežene cene, ki se od objavljene razlikuje, saj so bili pri prodaji kupcu deležni popustov. Zneski za posamezne namene porabe so tako lepo zaokroženi glede na porazdelitev, ki je bila objavljena v dokumentu.

 
htmlWriter.xlsm

Knjižba 

Opis 

Konto 

Znesek 

V breme 

V dobro 

1 

Izdaja kriptožetonov (ICO) 




Zaloge kriptovalut (ETH) 

680.100 

12.000.000 


Ustanovitelji in člani projektne skupine (VIB) 

680.201 

3.200.000 


Ostali lastniki - tvegani kapital (VIB) 

680.202 

800.000 


Sklad za podpornike - plačilo bodočih storitev (VIB) 

680.202 

1.000.000 


Plačilo že opravljenih storitev svetovalcev (VIB) 

680.203 

1.600.000 


Sklad za bodoče partnerje (VIB) 

680.204 

1.400.000 


       DR PČR - Prodaja žetonov - razvoj platforme (ETH) 

968.100 


12.000.000 

       DR PČR - Ustanovitelji in člani projektne skupine (VIB) 

968.201 


3.200.000 

       DR PČR - Ostali lastniki - tvegani kapital (VIB) 

968.202 


800.000 

       DR PČR - Sklad za podpor. - plačilo bodočih storit. (VIB) 

968.203 


1.000.000 

       DR PČR - Plačilo že oprav. storitev svetovalcev (VIB) 

968.204 


1.600.000 

       DR PČR - Sklad za bodoče partnerje (VIB) 

968.205 


1.400.000 










 

Sklep kot poziv za razpravo

Vsebina, predstavljena v tem članku, ne predstavlja nasveta in končne rešitve. Je le razmišljanje na podlagi javno dostopnih podatkov in poznavanja računovodskih standardov. Ob skrbni proučitvi še drugih dokumentov bi bile naše ugotovitve lahko drugačne.

Odprtih je veliko vprašanj. S tem namenom smo odprli forum na spletni strani Izobraževalne hiše Cilj, na katerega vabimo vse, ki imate vprašanja, in vse tiste, ki imate odgovore oziroma želite s svojim razmišljanjem prispevati k iskanju rešitev na pravnem, davčnem in računovodskem področju kriptosveta.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je izdala Posvetovalni dokument o ICO in celo podaljšala prvotno objavljen rok za podajanje mnenj in rešitev do 6. aprila 2018.

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 18. januarja 2018 izdala že tretjo verzijo brošure z naslovom Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS, v kateri je v 3. poglavju zapisala: »Računovodska obravnava virtualnih valut formalno še ni bila pojasnjena. Seznanjeni smo, da potekajo strokovne razprave na to temo v revizijski stroki, vendar s stališči nismo seznanjeni.«

Naj končam z ugotovitvijo, da revizijska stroka ne bo postavljala računovodskih pravil. Za rešitve v okviru zbirke SRS – in to uporablja večina podjetij – je pristojna Komisija za SRS, in to komisijo lahko kaj vprašamo. Vsi mi in tudi FURS. Za zbirko MSRP pa so pristojnosti pri Odboru za sprejem MSRP (IASB s sedežem v Londonu) in tudi ta odbor lahko kaj vprašamo, kot so ga že vprašali. Končnih rešitev pa še dolgo ne bo.


 
ILU_BN_WEBINAR.png
 

VEČ o opisani problematiki pa v posnetku webinarja, ki smo ga izvedli 15.3.2018:

Kriptovalute in kriptožetoni:
računovodski in davčni vidik

Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (1. del)

Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (1. del)

Skoraj ni medija, v katerem se ne bi v zadnjih mesecih pojavljala kratica ICO (Initial Coin Offering), ki označuje dogodek, v katerem zagonska podjetja zbirajo sredstva za svoje delovanje. V zadnjih tednih so se pojavila vprašanja, kako računovodsko obravnavati te prejemke. Tako za računovodsko obravnavo kot posledično tudi za obdavčitev z davkom od dohodkov pravnih oseb je treba presoditi vsak primer izdaje posebej.