ZDDPO-2

FURS zavzel stališče o davčni obravnavi pravice do uporabe sredstev pri najemniku

Ta trenutek so najemi zares vroča tema slovenskih računovodskih strokovnjakov. Spoznati vsebino spremenjenih pravil računovodenja najemov, zbrati vse podatke o najemnih pogodbah in nato te podatke v urejeni obliki obdelovati za potrebe obdobnih poročil, vse to zahteva ogromno časa. To pa še ni vse – pomembna je tudi davčna obravnava. Pomembno je, da so davčna pravila pravočasno zapisana v zakone in da FURS ne preseneča s svojimi zapisi.

Davčna obravnava pravice do uporabe sredstev pri najemniku po ZDDPO-2

Spremembe računovodskih standardov ne vplivajo samo na računovodsko poročanje in na računovodski dobiček. Velik vpliv imajo lahko tudi na obdavčljivi dobiček, ki ga Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) poimenuje davčna osnova. Že septembra 2017 smo objavili članek z naslovom Amortizacija bo še povzročala težave, s katerim smo želeli davčno strokovno javnost in pa tudi zakonodajalca opozoriti na »davkoumje«, ki lahko nastane pri obračunu amortizacije pravice do uporabe sredstev iz najemnih pogodb. Izkušnje iz preteklosti nas učijo, da zakonodajalec včasih pozabi spremeniti ZDDPO-2 in ga tako uskladiti s spremenjenimi računovodskimi standardi ali pa računovodske standarde po svoje razlaga.

Tako smo 18 mesecev po objavi zgoraj navedenega članka dočakali tisto, česar smo se bali. Nekateri členi standardov, ki so navedeni v članku, so se 1. januarjem 2019 sicer spremenili, vendar to ne vpliva na vsebino, o kateri danes pišemo. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 1. marca 2019 objavila spremenjen dokument z naslovom Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb (Podrobnejši opis), s katerim je zavzela stališče o davčni obravnavi pravice do uporabe sredstev pri najemniku. V točki 5.3 »Odhodki, ki se ne priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove in druge posebnosti« je bilo pod naslovom »Posebnosti glede določenih vrst odhodkov« dodane kar nekaj vsebine.

V nadaljevanju povzemamo le del navedb, ki so pomembne za zavezance, saj FURS v začetnem delu najprej povzame zahteve spremenjenih računovodskih standardov Najprej navajamo dva dodana odstavka in nato še tretjega, ki je ostal nespremenjen in je pomemben v povezavi s predhodnima odstavkoma:

»V zvezi z opisanimi spremembami računovodskih standardov se amortizacija sredstva, vzetega v najem, torej tudi sredstva, vzetega v poslovni najem, pri najemniku za davčne namene kot odhodek prizna na podlagi določb 33. člena ZDDPO-2.

V 33. členu ZDDPO-2 ni določenih posebnosti za sredstva, vzeta v finančni ali poslovni najem, zato se za ta sredstva uporabljajo najvišje letne amortizacijske stopnje, ki veljajo za ustrezno istovrstno skupino sredstev. Zemljišča se po računovodskih standardih praviloma ne amortizirajo, sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe zemljišča, vzetega v najem, pa se amortizira. Zaradi navedenega se v primeru najema zemljišča za sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe zemljišča, uporablja najvišja letna amortizacijska stopnja za druga vlaganja.

Če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bil obračunan v skladu z zgoraj navedenimi pravili, se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako da se za davčne namene amortizacija obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve oziroma odprave evidentiranja sredstva. Pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja sredstva se prihodki in odhodki za davčne namene izračunavajo ob upoštevanju davčnih vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost posameznega sredstva je znesek, ki se prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.«

Zapisanega ne bomo komentirali, saj so to storili že drugi.

Pripombe davčne strokovne javnosti

V Sloveniji se računovodski in davčni strokovnjaki združujejo v organizacijah z različnimi poimenovanji, kot so inštitut, zbornica, sekcija ipd. Pričakovati bi bilo, da bi se le-te odzvale na to stališče. To je danes storila sekcija preizkušenih davčnikov pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Na Ministrstvo za finance je posredovala dokument s pripombami na pojasnilo FURS-a o davčnem obravnavanju pravice do uporabe sredstev. 

Dokument vsebuje tudi predlog za dopolnitev ZDDPO-2, ki je skladen s pričakovanji, ki smo jih imeli zavezanci. Prav gotovo zakonodajalec ni imel namena širiti davčno nepriznanih odhodkov in tega tudi s spremembami zakona ni naredil. Vsekakor lahko pritrdimo predlogu za spremembo 33. člena ZDDPO-2, ki z namenom odprave dvomov in različnih interpretacij (predvsem računovodskih standardov) vsebuje »pojasnjevalno« dopolnitev v obliki dodanega odstavka na koncu 33. člena ZDDPO-2, ki se glasi: 

»Amortizacija pravice do uporabe sredstev v poslovnem najemu se prizna skladno z 12. členom tega zakona v zneskih, kot so obračunani v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke in odhodke in poslovni izid na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.«

Predlagam, da si preberete celoten dokument. Skoraj vse zapisano bi zapisala tudi avtorica tega članka, če je kolegi ne bi prehiteli.

Pa še pripombe računovodske javnosti

Podjetja v Sloveniji izbirajo med dvema zbirkama računovodskih standardov. Zbirka SRS sledi spremembam v zbirki MSRP. Zakonodajalec bi moral spremljati vsako posebej in morda pri določenih členih ZDDPO-2 celo zapisati različno davčno obravnavo istih gospodarskih kategorij, ki pa zaradi razlik med obema zbirkama računovodskih standardov lahko tudi različno vplivajo na davčno osnovo. V članku, objavljenem septembra 2017, smo opozarjali, da je MSRP 16 – Najemi mogoče uporabljati že v letu 2018, pa se ni nič spremenilo v ZDDPO-2 za to leto. Sicer po našem mnenju tudi ni bilo potrebno, razen morda pojasnjevalni odstavek, kot ga sedaj v marcu 2019 v svojem predlogu navaja sekcija preizkušenih davčnikov.

Sploh pa je vprašljivo, kakšen pravni status imajo dokumenti, objavljeni na spletnih straneh FURS-a. Tudi o tem bi se morala davčna strokovna javnost dokončno izreči in bi morda računovodje ne bili tako razburjeni/prestrašeni. V teh dneh smo kot izvajalci seminarjev o najemih dobili kar nekaj pošte in telefonskih klicev naših udeležencev, ki so bili ogorčeni nad zapisanim v dokumentu FURS-a. 

Ali se odgovorni na ministrstvih sploh zavedajo, koliko ur podjetja porabijo za prebiranje takih dokumentov, potem ko jih po naključju ali morda po sistematičnem iskanju na spletu najdejo. Temu pa sledi iskanje potrditve, da to, kar so prebrali, pravilno razumejo oziroma da to, kar so prebrali, nikakor ne more biti res. Kot smo že zapisali, kar nekaj je strokovnih združenj, ki bi lahko tvorno prispevala, da ne bo prihajalo do objavljanja člankov, kot je tale danes. Le pravo komunikacijo je treba vzpostaviti.

EPILOG

(dodano 8.4.19)

Nekaj dni po objavi tega članka je Ministrstvo poslalo svoj odgovor v katerem je ocenilo, da razprava o tem ni potrebna. Zakaj berite v nadaljevanju, kjer v ležečem tisku objavljamo del odgovora.

V zvezi z navedenim vas obveščamo, da je v tem letu predvidena dopolnitev ZDDPO-2, ki bo naslovila davčno obravnavo amortizacije nove kategorije sredstev, ki se pri poslovnih najemih po novem za računovodske namene izkazujejo kot sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe. Cilj predloga zakona bo približati priznavanje odhodkov za davčne namene v posameznih davčnih obdobjih dejanskim najemninam v tem obdobju ter omogočiti uporabo nove ureditve za nazaj, to je od 1.1.2019 dalje. Glede na navedeno ocenjujemo, da sestanek v tej fazi ni potreben

Upamo, da zapisano drži, saj je bil dokument izdan 1. aprila 2019. Torej, če ne bodo odhodki za davčne namene priznani v skladu s spremenjenimi računovodskimi standardi, bodo vsaj blizu zneskom najemnin. Dokument je dostopen na tej povezavi.

 
 



Kriptovalute - kje in po kakšni vrednosti v bilanci stanja (2. del)

Članek je bil 14. 11. 2017 objavljen v Temi tedna TFL Glasnika.

V tem prispevku nadaljujemo z dilemami računovodij ob obravnavi kriptovalut. Tako kot v 1. delu prispevka se tudi v tem delu ne bomo ukvarjali s tehničnimi vidiki – tehnologijo veriženja blokov ter načini pridobitve in prodaje kriptovalut. V nadaljevanju prispevka predstavljamo analizo nekaterih gospodarskih kategorij (postavk bilance stanja) z vidika primernosti razvrstitve kriptovalut v katero od njih. Pogledali smo v zbirko Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) in tudi v Slovenske računovodske standarde (SRS).

Katere postavke lahko izberemo

V letnih poročilih mora podjetje pri opredelitvi sredstev upoštevati določbe, ki jih vsebujejo računovodski standardi. V Sloveniji lahko podjetja uporabljajo tako zbirko MSRP kot zbirko SRS. Čeprav v strokovnih člankih pogosto zapišemo, da večjih razlik med obema zbirkama ni – vsaj trenutno, pa se razlike pokažejo pri poznejšem merjenju (prevrednotenju) kriptovalut.

FURS v svojem dokumentu potrjuje, da davek od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) nima posebnih določb glede kriptovalut, torej so za namene obdavčitve upoštevani prihodki in odhodki, ki so pripoznani za poslovne namene v izkazu poslovnega izida.

V katere postavke lahko v skladu z računovodskimi standardi uvrstimo kripotvalute? V nadaljevanju hiter sprehod po bilanci stanja.

Prav gotovo najprej pomislimo na denarna sredstva, računovodski standardi opredeljujejo denar in denarne ustreznike (slednje le za potrebe sestavitve izkaza denarnih tokov) kot denar v blagajni in vloge na vpogled [MRS 7 in SRS 7]. V zbirki SRS preberemo, da je denar zakonito plačilno sredstvo [SRS 7.1], v zbirki MSRP pa tudi jasnejši zapis, zakaj kriptovalut ne moremo opredeliti kot denarno sredstvo [MRS 32.AG3]. Denar je izrecno naštet kot finančni instrument.

Finančni instrument je vsaka pogodba, na podlagi katere nastaneta finančno sredstvo enega podjetja in finančna obveznost ali kapitalski instrument drugega podjetja [MRS 32.11 in SRS 3.40.b]. Iz te definicije je razvidno, da kriptovalute ne izpolnjujejo pogojev za razvrstitev v finančno sredstvo (katerokoli razen denarja), saj ne gre za pogodbeni odnos. Imetnik kriptovalute namreč ne more od nikogar zahtevati plačila protivrednosti kriptovalute. Enako velja tudi za odločitev, da jih ne moremo obravnavati kot denar.

Naslednja postavka, katere definicija bi ustrezala ekonomski vsebini kriptovalut, so neopredmetena sredstva. Po definicije je neopredmeteno sredstvo razpoznavno nedenarno sredstvo, ki praviloma fizično ne obstaja [MRS 38 in SRS 2.1]. Pogoje za pripoznanje kot sredstvo v računovodskih izkazih izpolnjuje, če je razpoznavno (opredeljivo) – torej, da ga je mogoče ločeno prodati ali dati v najem in da ga podjetje obvladuje kot rezultat preteklih aktivnosti [MRS 38.1112 in SRS 2.810]. Za namen računovodskega razvrščanja kriptovalute ustrezajo opredelitvi neopredmetenega sredstva.

Preverimo še postavko zaloge. Kadar podjetje kupuje kriptovalute z namenom prodaje v obdobju, ki je krajše od enega leta, je razvrstitev med neopredmetena sredstva neustrezna. Takšna sredstva razvrsti med zaloge [MRS 2 in SRS 4]. Standardi pravijo, da so zaloge praviloma v fizični obliki. Zaloge se lahko samo slabijo (padec cen), ni pa mogoče prevrednotenje navzgor. Posebna vrsta podjetij so blagovni posredniki (commodity broker-traders), to so tisti, ki kupujejo ali prodajajo trgovsko blago po naročilu drugih ali na lastno pest. Te zaloge se najpogosteje pridobijo za nadaljnjo prodajo v bližnji prihodnosti. Tovrstna podjetja imajo možnost izbire in lahko te zaloge ovrednotijo po pošteni ceni z odbitkom stroškov prodaje.

Namen poslovanja s kriptovaluto vpliva na izbiro postavke

Izmed možnih pojavnih (tradicionalnih) oblik sredstev, kot jih opredeljujejo računovodski standardi, smo kot primerni izbrali le neopredmetena sredstva in zaloge. Več kot očitno je, da stroka potrebuje računovodski standard, ki bo prinesel rešitve, primerne za tovrstna sredstva. Edina primerna rešitev bi bila vrednotenje po pošteni vrednosti z učinki v izkazu poslovnega izida.

Kadar podjetje kupuje kriptovalute z namenom dolgoročnega naložbenja, potem jih, tako po SRS kot po MSRP, razvrsti kot neopredmetena sredstva. Ker gre za neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti, mora podjetje vsako leto presojati nadomestljivo vrednost. V obeh zbirkah obstajata posebna standarda, ki urejata izračun oslabitve [MRS 36 in SRS 17]. Tovrstne slabitve so tudi davčno priznan odhodek.

Pri nadaljnjem merjenju pa se uporabniki zbirke MSRP lahko odločijo za uporabo modela revaloriziranja, saj obstaja delujoči trg. To pomeni, da bodo uporabili pošteno vrednost [MSRP 13] in v okoliščinah povečanja vrednosti le-to pripoznali neposredno v kapitalu v okviru revalorizacijskih rezerv. Torej ne vplivajo na poslovni izid in tudi ne povečujejo davčne osnove.

Če pa bo podjetje s kriptovalutami trgovalo – torej bo sredstva v kratkem času po nakupu tudi prodalo, potem jih razvrsti kot zalogo. In enako je razvrstitev med zaloge primerna, kadar bo podjetje kriptovalute uporabljalo za plačevanje (poravnavo svojih obveznosti). Pri tem sta si obe zbirki enotni. Vrednotijo se po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po tisti, ki je manjša, in slabitev se odpravi, če se vrednost poveča. Vendar le do izvirne vrednosti, saj zalog ni dovoljeno prevrednotiti na večjo vrednost. Po trenutni davčni zakonodaji so slabitve zalog davčno priznani odhodek.

Podjetja, ki so blagovni posredniki in vrednotijo kriptovalute v okviru zalog po pošteni vrednosti, vse učinke zmanjšanja in povečanja vrednosti kriptovalut vključijo v izkaz poslovnega izida kot odhodek ali prihodek in enako za davčne namene.

Namigi za branje

Podjetje Bitstamp, ena od največjih kriptomenjalnic na svetu, se v teh dneh v slovenskih medijih pogosto pojavlja. Vzroka sta dva – bogastvo in znanje. Prvi vzrok je uvrstitev lastnikov, Nejca Kodriča in Damijana Merlaka, med prvih deset na lestvici najbogatejših Slovencev po izboru revije Manager. Drugi vzrok pa je dejstvo, da je Nejc Kodrič o delovanju in pomenu blockchain tehnologije predaval na Dnevih slovenskih bančnikov. Branje intervjuja z mladim slovenskim podjetnikom (Časnik Finance, 9. 11. 2017) priporočamo prav vsem Slovencem.

Ker smo se v prispevku spraševali o predstavitvi kriptovalut v bilanci stanja in posledično o vplivu rasti tečajev na izkaz poslovnega izida, je prav gotovo zanimivo branje tudi razprava o računovodskih izkazih podjetja Bitstamp iz leta 2014. V njej so razpravljavci zastavili nekaj zanimivih vprašanj: čemu zneski v dolarjih, če pa pa je podjetje registrirano v Angliji, ali je podjetje res majhno podjetje in zato lahko sestavi skrajšane izkaze ter ali so skrajšani izkazi prava oblika za zainteresirane javnosti.

Za vse tiste, ki želite videti, kakšna so zares obsežna razkritja v letnem poročilu enega od skladov BITCOIN INVESTMENT TRUST, in morda ob tem dobite »navdih« za razkritja transakcij s kriptovalutami v svojih podjetjih, pa še poročilo na spletni strani https://www.otcmarkets.com/ajax/showFinancialReportById.pdf?id=166976.

Zgledi knjiženj bodo objavljeni v našem izdelku e-paket.

Amortizacija bo še povzročala težave

Izraz amortizacija in njegove izpeljanke v poslovnem jeziku pogosto uporabljamo. V tem članku bomo govorili o amortizaciji opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin, ki se kot strošek pojavlja v računovodskih izkazih podjetij. Ta ista amortizacija pa je za davčne namene obravnavana v 33. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). A vsebina tega člena povzroča težave v poslovni praksi. In še več jih bo...

Celoten članek je bil objavljen 5.9.2017 v TFL GLasniku in si ga lahko preberete TUKAJ.