FURS zavzel stališče o davčni obravnavi pravice do uporabe sredstev pri najemniku

Ta trenutek so najemi zares vroča tema slovenskih računovodskih strokovnjakov. Spoznati vsebino spremenjenih pravil računovodenja najemov, zbrati vse podatke o najemnih pogodbah in nato te podatke v urejeni obliki obdelovati za potrebe obdobnih poročil, vse to zahteva ogromno časa. To pa še ni vse – pomembna je tudi davčna obravnava. Pomembno je, da so davčna pravila pravočasno zapisana v zakone in da FURS ne preseneča s svojimi zapisi.

Davčna obravnava pravice do uporabe sredstev pri najemniku po ZDDPO-2

Spremembe računovodskih standardov ne vplivajo samo na računovodsko poročanje in na računovodski dobiček. Velik vpliv imajo lahko tudi na obdavčljivi dobiček, ki ga Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) poimenuje davčna osnova. Že septembra 2017 smo objavili članek z naslovom Amortizacija bo še povzročala težave, s katerim smo želeli davčno strokovno javnost in pa tudi zakonodajalca opozoriti na »davkoumje«, ki lahko nastane pri obračunu amortizacije pravice do uporabe sredstev iz najemnih pogodb. Izkušnje iz preteklosti nas učijo, da zakonodajalec včasih pozabi spremeniti ZDDPO-2 in ga tako uskladiti s spremenjenimi računovodskimi standardi ali pa računovodske standarde po svoje razlaga.

Tako smo 18 mesecev po objavi zgoraj navedenega članka dočakali tisto, česar smo se bali. Nekateri členi standardov, ki so navedeni v članku, so se 1. januarjem 2019 sicer spremenili, vendar to ne vpliva na vsebino, o kateri danes pišemo. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 1. marca 2019 objavila spremenjen dokument z naslovom Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb (Podrobnejši opis), s katerim je zavzela stališče o davčni obravnavi pravice do uporabe sredstev pri najemniku. V točki 5.3 »Odhodki, ki se ne priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove in druge posebnosti« je bilo pod naslovom »Posebnosti glede določenih vrst odhodkov« dodane kar nekaj vsebine.

V nadaljevanju povzemamo le del navedb, ki so pomembne za zavezance, saj FURS v začetnem delu najprej povzame zahteve spremenjenih računovodskih standardov Najprej navajamo dva dodana odstavka in nato še tretjega, ki je ostal nespremenjen in je pomemben v povezavi s predhodnima odstavkoma:

»V zvezi z opisanimi spremembami računovodskih standardov se amortizacija sredstva, vzetega v najem, torej tudi sredstva, vzetega v poslovni najem, pri najemniku za davčne namene kot odhodek prizna na podlagi določb 33. člena ZDDPO-2.

V 33. členu ZDDPO-2 ni določenih posebnosti za sredstva, vzeta v finančni ali poslovni najem, zato se za ta sredstva uporabljajo najvišje letne amortizacijske stopnje, ki veljajo za ustrezno istovrstno skupino sredstev. Zemljišča se po računovodskih standardih praviloma ne amortizirajo, sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe zemljišča, vzetega v najem, pa se amortizira. Zaradi navedenega se v primeru najema zemljišča za sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe zemljišča, uporablja najvišja letna amortizacijska stopnja za druga vlaganja.

Če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bil obračunan v skladu z zgoraj navedenimi pravili, se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako da se za davčne namene amortizacija obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve oziroma odprave evidentiranja sredstva. Pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja sredstva se prihodki in odhodki za davčne namene izračunavajo ob upoštevanju davčnih vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost posameznega sredstva je znesek, ki se prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.«

Zapisanega ne bomo komentirali, saj so to storili že drugi.

Pripombe davčne strokovne javnosti

V Sloveniji se računovodski in davčni strokovnjaki združujejo v organizacijah z različnimi poimenovanji, kot so inštitut, zbornica, sekcija ipd. Pričakovati bi bilo, da bi se le-te odzvale na to stališče. To je danes storila sekcija preizkušenih davčnikov pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Na Ministrstvo za finance je posredovala dokument s pripombami na pojasnilo FURS-a o davčnem obravnavanju pravice do uporabe sredstev. 

Dokument vsebuje tudi predlog za dopolnitev ZDDPO-2, ki je skladen s pričakovanji, ki smo jih imeli zavezanci. Prav gotovo zakonodajalec ni imel namena širiti davčno nepriznanih odhodkov in tega tudi s spremembami zakona ni naredil. Vsekakor lahko pritrdimo predlogu za spremembo 33. člena ZDDPO-2, ki z namenom odprave dvomov in različnih interpretacij (predvsem računovodskih standardov) vsebuje »pojasnjevalno« dopolnitev v obliki dodanega odstavka na koncu 33. člena ZDDPO-2, ki se glasi: 

»Amortizacija pravice do uporabe sredstev v poslovnem najemu se prizna skladno z 12. členom tega zakona v zneskih, kot so obračunani v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke in odhodke in poslovni izid na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.«

Predlagam, da si preberete celoten dokument. Skoraj vse zapisano bi zapisala tudi avtorica tega članka, če je kolegi ne bi prehiteli.

Pa še pripombe računovodske javnosti

Podjetja v Sloveniji izbirajo med dvema zbirkama računovodskih standardov. Zbirka SRS sledi spremembam v zbirki MSRP. Zakonodajalec bi moral spremljati vsako posebej in morda pri določenih členih ZDDPO-2 celo zapisati različno davčno obravnavo istih gospodarskih kategorij, ki pa zaradi razlik med obema zbirkama računovodskih standardov lahko tudi različno vplivajo na davčno osnovo. V članku, objavljenem septembra 2017, smo opozarjali, da je MSRP 16 – Najemi mogoče uporabljati že v letu 2018, pa se ni nič spremenilo v ZDDPO-2 za to leto. Sicer po našem mnenju tudi ni bilo potrebno, razen morda pojasnjevalni odstavek, kot ga sedaj v marcu 2019 v svojem predlogu navaja sekcija preizkušenih davčnikov.

Sploh pa je vprašljivo, kakšen pravni status imajo dokumenti, objavljeni na spletnih straneh FURS-a. Tudi o tem bi se morala davčna strokovna javnost dokončno izreči in bi morda računovodje ne bili tako razburjeni/prestrašeni. V teh dneh smo kot izvajalci seminarjev o najemih dobili kar nekaj pošte in telefonskih klicev naših udeležencev, ki so bili ogorčeni nad zapisanim v dokumentu FURS-a. 

Ali se odgovorni na ministrstvih sploh zavedajo, koliko ur podjetja porabijo za prebiranje takih dokumentov, potem ko jih po naključju ali morda po sistematičnem iskanju na spletu najdejo. Temu pa sledi iskanje potrditve, da to, kar so prebrali, pravilno razumejo oziroma da to, kar so prebrali, nikakor ne more biti res. Kot smo že zapisali, kar nekaj je strokovnih združenj, ki bi lahko tvorno prispevala, da ne bo prihajalo do objavljanja člankov, kot je tale danes. Le pravo komunikacijo je treba vzpostaviti.

EPILOG

(dodano 8.4.19)

Nekaj dni po objavi tega članka je Ministrstvo poslalo svoj odgovor v katerem je ocenilo, da razprava o tem ni potrebna. Zakaj berite v nadaljevanju, kjer v ležečem tisku objavljamo del odgovora.

V zvezi z navedenim vas obveščamo, da je v tem letu predvidena dopolnitev ZDDPO-2, ki bo naslovila davčno obravnavo amortizacije nove kategorije sredstev, ki se pri poslovnih najemih po novem za računovodske namene izkazujejo kot sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe. Cilj predloga zakona bo približati priznavanje odhodkov za davčne namene v posameznih davčnih obdobjih dejanskim najemninam v tem obdobju ter omogočiti uporabo nove ureditve za nazaj, to je od 1.1.2019 dalje. Glede na navedeno ocenjujemo, da sestanek v tej fazi ni potreben

Upamo, da zapisano drži, saj je bil dokument izdan 1. aprila 2019. Torej, če ne bodo odhodki za davčne namene priznani v skladu s spremenjenimi računovodskimi standardi, bodo vsaj blizu zneskom najemnin. Dokument je dostopen na tej povezavi.

---

Kriptovalute – spreminjajo se tečaji, spreminjajo se računovodska pravila

Uvod

Ta prispevek ne bo govoril o gibanju tečajev kriptovalut, pač pa o tem, kakšne spremembe so se zgodile na področju računovodskih standardov za imetnike kriptovalut. Za slovenska podjetja so pomembne spremembe slovenskih računovodskih standardov (SRS). Pa vendar bomo začeli z globalnimi rešitvami.

MSRP

Na srečanju julija 2018 je Odbor za mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju: Odbor) obravnaval kriptovalute. Vprašanj, povezanih s tem sodobnim fenomenom, je namreč vse več. Odbor ni uspel sprejeti odločitve, kako pristopiti k ureditvi računovodenja kriptovalut, zato se je tako, kot to stori v podobnih primerih, posvetoval z Odborom za pojasnjevanje mednarodnih računovodskih standardov (v nadaljevanju: Odbor za pojasnjevanje). Nanj je naslovil prošnjo za nasvet o računovodenju kriptovalut pri imetnikih in tudi o obravnavi prve izdaje kriptožetonov (Initial Coin Offerings – ICO). Ob tem pa je Odbor na julijskem srečanju obravnaval tudi področje rudarjenja kriptovalut, vendar se o tem vprašanju ni posvetoval z Odborom za pojasnjevanje.

Na tej podlagi je nato Odbor za pojasnjevanje na javnem sestanku v septembru 2018 obravnaval dva tehnična dokumenta, v katerih je zbral dodatne informacije in analiziral možnosti računovodenja v skladu z obstoječimi standardi v okviru zbirke MSRP. Vsi dokumenti in tudi zvočni zapisi javnih razprav o teh dokumentih so na voljo na spletni strani IFRS.

Vendar pa je treba opozoriti, da sta dokumenta Odbora za pojasnjevanje izdana z namenom razprave. Dokumenta torej ne predstavljata pogleda odbora, pač pa le podajata informacije, ki bodo podlaga za odločitev odbora. V nadaljevanju se bomo osredotočili na tisto stran bilance stanja, ki predstavlja sredstva. V teh dokumentih je Odbor za pojasnjevanje obravnaval štiri vsebinske sklope:

• kako uporabiti obstoječe MSRP za imetnike kriptovalut,

• ali uporaba obstoječih standardov daje koristne informacije uporabnikom računovodskih izkazov,

• kako razširjene so transakcije s kriptovalutami in

• katere postopke pri ureditvi računovodenja naj odbor izvaja.

Glede prvega sklopa o uporabi obstoječih MSRP lahko zapišemo, da ti dokumenti potrjujejo vse, kar smo zapisali v člankih v oktobru 2017 o uporabi obstoječih MSRP. Na več mestih je poudarjeno, da kriptovalute vsekakor niso finančni instrument po njihovi obstoječi definiciji.

KRIPTOVALUTE - KJE IN PO KAKŠNI VREDNOSTI V BILANCI STANJA (1. DEL)

KRIPTOVALUTE - KJE IN PO KAKŠNI VREDNOSTI V BILANCI STANJA (2. DEL)

V drugem sklopu je jasno izpostavljena problematika koristnih informacij za uporabnike računovodskih izkazov. V tem delu se izkaže, da oba standarda, ki se lahko uporabljata: MRS 38 –Neopredmetena sredstva in MSR 2 – Zaloge povzročata težave pri razkritjih. Predvsem je izpostavljena problematika poštene vrednosti in delujočega trga za kriptovalute.

Tretji sklop obravnava razširjenost (prisotnost) tranksakcij s kriptovalutami v računovodskih izkazih. Izkazalo se je, da med uporabniki zbirke MSRP transakcije s kriptovalutami niso pogoste. Odbor za pojasnjevanje je sicer preiskal le omejeno število letnih poročil (le poročila v angleškem jeziku), a navedeno trditev podpirajo tudi nacionalni regulatorji in nacionalna strokovna združenja, ki poročajo, da uporabniki zbirke MSRP nimajo tovrstnih transakcij. Izstopa Kanada, kjer je teh uporabnikov kar nekaj, za Slovenijo pa lahko rečemo, da jih ni.

Zelo pomemben pa je četrti sklop, ki kaže, da si računovodska stroka želi, da bi bil sprejet samostojni standard. Omenimo naj, da je bil leta 1987 sprejet MRS 25 – Naložbe, ki pa je nehal veljati leta 2001. Videti je, da bo zbirka dobila standard, ki bo urejal področje investicij, ki niso v področju uporabe MSRP 9 – Finančni instrumenti ali MRS 40 – Naložbene nepremičnine. Poleg kriptovalut bi ta standard lahko urejal tudi računovodenje naložb v umetnine, zlato, diamante …, za kar tudi ni jasnih napotkov v nobenem od standardov.

Zbirka SRS

Slovenija je med prvimi državami, ki je v svoje računovodske standarde zapisala pravila o transakcijah s kriptovalutami. Slovenski inštitut za revizijo je 17. oktobra 2018 sprejel Pojasnilo 1 k SRS 11 – Časovne razmejitvez naslovom Računovodsko izkazovanje žetonov začetne ponudbe (Pojasnilo), ki pa ureja tako vrednotenje kriptosredstev pri imetnikih kot tudi obveznosti pri izdajateljih žetonov. Več o uporabi tega pojasnila v praksi bomo zapisali, ko bo pojasnilo tudi objavljeno v Uradnem listu RS, saj čaka še na soglasje ministrstev.

Kot je razvidno iz pojasnila, sta zakriptovalute, pri čemer pa nikjer ni podana njihova definicija, predlagana dva načina poznejšega merjenja. Kriptovalute se obravnavajokot posebna finančna sredstva, kot jih opredeljuje SRS 3.2.

Imetniki kriptožetonov pa le-teh ne izkazujejo med posebnimi finančnimi sredstvi, temveč jih uvrstijo med aktivne časovne razmejitve.

V nadaljevanju v ležečem tisku navajamo odstavke z zahtevami glede pripoznanja, začetnega merjenja in poznejšega merjenja sredstev ter odprave pripoznanja kriptosredstev.

Vplačana sredstva ob izdaji ICO v bitcoinih in drugih kriptovalutah se začetno pripoznajo po vrednostih vplačanih sredstev na dan zaključka izdaje (closing day) kot posebna vrsta finančnih sredstev.

Po začetnem pripoznanju se organizacija lahko odloči, da vsako posamično posebej pridobljeno kriptovaluto ali kriptovalute izmeri in obračunava po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali izmeri in obračunava po nabavni vrednosti. Izbrane začetne izmeritve in obračunavanja kriptovalute ali kriptovalut organizacija ne sme spremeniti do odprave njihovega pripoznanja.

Kupec žetonov ICO kupljene žetone izkazuje glede na namen, ki ga je izdajatelj opredelil v svojih načrtih v zvezi z njimi in praviloma predstavil v beli knjigi (whitepaper). Po začetnem pripoznanju se kupljeni žetoni ICO lahko merijo le po nabavni vrednosti. Kupljeni žetoni ICO se izkazujejo v posebni postavki: Aktivne časovne razmejitve iz kupljenih žetonov ICO.

Na vsak bilančni presečni dan mora kupec preverjati realnost in upravičenost njihovega obstoja in aktivne časovne razmejitve deloma ali v celoti odpraviti v breme odhodkov, če ne obstaja dovolj zadostnih in zadovoljivih dokazov o nadaljnji upravičenosti ali izkazani vrednosti njihovega izkazovanja.

Aktivne časovne razmejitve iz kupljenih žetonov ICO se pretvorijo v poslovne ali finančne terjatve, konastane pravica zahtevati od izdajatelja izpolnitev njegove obveznosti iz izdanih žetonov ICO. Tako nastale poslovne ali finančne terjatve ugasnejo z njihovo izpolnitvijo. Aktivne časovne razmejitve iz kupljenih žetonov ICO se v celoti, vendar najkasneje v dveh letih od nakupa, odpravijo med odhodke, ko kupec iz naslova nakupa žetonov ICO nima več nobene terjatve.

ZDDPO-2

Kriptovalute in kriptožetoni se za namene računovodenja za uporabnike zbirke SRS razlikujejo. To je pomembno tudi z vidika davka od dohodkov pravnih oseb.

Slabitve kriptovalut, merjenih po modelu nabavnih vrednosti, v skladu s 22. členom ZDDPO-2 (slabitev finančnih naložb) ne bodo davčno priznane vse do odtujitve.

Slabitve kriptožetonov pa bodo predstavljale davčno priznan odhodek, saj v ZDDPO-2 nikjer ni posebnih določb o slabitvi časovnih razmejitev oziroma jih 21. člen ZDDPO-2, ki govori o prevrednotenjih in odpisih terjatev, izrecno izvzema. Enako velja tudi za odhodke ob njihovi odpravi, ki jo pojasnilo zahteva v dveh letih od dneva nakupa.

---

Kriptovalute in kriptožetoni
računovodski in davčni vidik
Posnetek spletnega seminarja
Predavateljica: Silva Koritnik Rakela

Cena: 79 EUR+ DDV

Država in vsi državljani smo z davki prednostni delničarji v vseh slovenskih podjetjih

Davkoplačevalci lahko v publikaciji Letno poročilo Finančne uprave republike Slovenije 2017(FURS, februar 2018) preberemo, da je bilo v letu 2017 pobranih 15,55 milijarde evrov prihodkov za vse blagajne javnega financiranja, kar je približno 920 milijonov evrov oziroma 6,3 odstotka več, kot so znašali pobrani prihodki v letu 2016. Posebej izstopa davek od dohodkov pravnih oseb s 167 milijonov evrov več vplačanimi prihodki oziroma 27,8-odstotno rastjo. Ali so pričakovanja še večja? 

Dobro poslovanje podjetij 

 Z ukrepi, vključenimi v koalicijski sporazum, ki povzroča razburjenje med podjetniki v Sloveniji, želimo od podjetij in podjetnikov dobiti še več. Kot smo zapisali v naslovu, je davek od dohodkov pravnih oseb pravzaprav del dobička, ki pripada državi in njenim državljanom. Vsi državljani smo v vlogi »prednostnih« delničarjev, saj plačilo davčne obveznosti, izračunane na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), zmanjšuje čisti dobiček, ki ostane za razdelitev lastnikom. 

Znesek davka od dohodkov pravnih oseb je odvisen od poslovanja podjetij in od davčne zakonodaje, ki pa je odvisna od politike. Podjetja so vletu 2017 poslovala še bolje kot v predhodnih letih. Rezultati poslovanja so predstavljeni v publikaciji Informacija o poslovanju gospodarskih družb v republiki Sloveniji v letu 2017 (AJPES, maj 2018). V njej so zbrani podatki iz letnih poročil gospodarskih družb, torej le dela zavezancev za davek od dohodkov pravnih oseb. Podatki, ki jih je objavil FURS, vključujejo še ostale zavezance (društva, zadruge, zavodi ...), vendar pa, kot je razvidno iz podatkov, gospodarske družbe (v nadaljevanju prispevka bomo uporabljali izraz podjetja) plačajo večji del tega davka.

V spodnji preglednici prikazujemo izbrane podatke, ki so objavljeni v omenjeni publikaciji. V njej so računovodski podatki o prihodkih in odhodkih. Kot državljane nas prav gotovo veseli rast dobičkov in z njimi tudi višina davkov, ki se steka v državni proračun. 

View fullsize

Vir: Ajpes - informacija o poslovanju gospodarskih družb v republiki sloveniji

Vrstica Davek iz dobička predstavlja obračunani davek za posamezno leto (izračunana davčna obveznost za obdobje), vrstica Odloženi davki pa predstavlja znesek davka, ki ga bodo podjetja poračunala v naslednjih davčnih obračunih, ko bodo izpolnjeni določeni pogoji. Kadar je pred zneskom negativen predznak, so to po vsebini davčni prihodki, ki pa žal ne predstavljajo terjatev do FURS, pač pa le pravico do zmanjševanja davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih. 

Nominalna davčna stopnja in dejanska (efektivna) davčna stopnja 

 Sedanja vlada tako kot številne prejšnje želi uvesti spremembe na področju obdavčevanja podjetniških dobičkov. V tem prispevku bomo osebne davke podjetnikov, torej dohodnino od dividend, pustili ob strani. Nekatere izvoljene glasnike ljudstva moti že sam davek od dohodkov pravnih oseb, ali bolje rečeno, razkorak med tem, kar bi podjetja morala plačevati ob 19-odstotni davčni stopnji, in tistim, kar dejansko plačajo.

Nominalna davčna stopnja v Sloveniji je v letu 2012 znašala 18 odstotkov in nato vse do leta 2017 17 odstotkov. V letu 2017 pa so podjetja obračunavala davčno obveznost po 19-odstotni stopnji. Dejanska (efektivna) davčna stopnja za podjetja v Sloveniji se je v zadnjih letih gibala okrog 12 odstotkov. Vzrok je v davčni zakonodaji. 

Računovodski dobički so le izhodišče za določitev obdavčljivih dobičkov (davčne osnove). V ZDDPO-2 so številne določbe, ki urejajo obravnavo prihodkov in odhodkov za davčne namene. Tako prihaja do zmanjševanja obeh kategorij v davčnem obračunu ali pa do povečevanja. Bistveno večji vpliv na višino davka od dohodkov pravnih oseb kot prilagoditve prihodkov in odhodkov za davčne namene imajo različne davčne olajšave in pa pravica do pokrivanja davčnih izgub iz prejšnjih obdobij.

Te prilagoditve obdavčljivih dobičkov poznajo praktično vse države. Glede olajšav in možnosti pokrivanja izgube, katerih davčna pravila za obdobje, zajeto v gornji preglednici, bomo v nadaljevanju opisali, smo imeli v samostojni državi Sloveniji zelo različne rešitve. Ob tem ne smemo pozabiti tudi, da je bilo nekoč obljubljena in v zakon zapisana stopnja davka od dohodkov v višini 15 odstotkov, ki pa je nismo dosegli. Zato se v tem delu lahko strinjamo s podjetniki, ki izjavljajo, da si želijo stabilno okolje za poslovanje in ne neprestanega spreminjanja davčne zakonodaje.

V nadaljevanju na kratko predstavljamo vse tri postavke davčnega obračuna z največjim vplivom na davčno osnovo:

·      Davčna izguba (36. člen ZDDPO-2) je kategorija, s katero zavezanci zmanjšujejo davčno osnovo v naslednjih davčnih obdobjih, torej ni nobenih časovnih omejitev. Od leta 2013 zavezanci lahko zmanjšajo davčno osnovo v posameznem davčnem obdobju največ v višini 50 odstotkov obdavčljivih dobičkov pred uveljavljanjem olajšav. Če te omejitve ne bi bilo, bi bila efektivna davčna stopnja še nižja, saj podjetja še vedno niso uspela pokriti vseh izgub, nastalih v času gospodarske krize.

·      Olajšave za investiranje (55.a člen ZDDPO-2)so bile v zakon uvedene z letom 2012. Od 1. januarja 2012 lahkozavezanci uveljavljajo znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove. Zavezanci lahko za neizkoriščeni del olajšave zmanjšujejo davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja.

·      Olajšave za investicije za raziskave in razvoj (55. člen ZDDPO-2)so bile mogoče že v prvi verziji zakona in so do svoje trenutne verzije, ki velja od 1. januarja 2012, doživele nešteto sprememb. Zavezanci lahko sedaj znižajo davčno osnovo v višini 100 odstotkov zneska vlaganj v davčnem obdobju. Zavezanci lahko za neizkoriščeni del davčne olajšave v davčnem obdobju zmanjšujejo davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih. 

Zaradi zgoraj navedenih prilagoditev in seveda še številnih drugih prilagoditev lahko podjetja z dobički ne plačajo nič davka. Po podatkih FURS navedene tri kategorije skupaj v zadnjih dveh letih znižujejo davčno osnovo za 30 odstotkov.

Prikaz davkov treh slovenskih podjetij

 Podjetja Akrapovič, d.d., Krka, d.d., in Petrol, d.d., sobila v zadnjih mesecih vključena v medijske razprave o tem, zakaj slovenska uspešna podjetja ne plačujejo davkov. V e-gradivih Izobraževalne hiše Cilj so že vrsto let zastopana kot primeri slovenskih podjetij, na katerih lahko predstavimo tisto, kar je bilo razloženo v teoretičnem delu in na namišljenih zgledih. Zato tudi v tem prispevku za konec vključujemo ta tri podjetja. Razlogi za izbor teh treh podjetij so v njihovih različnih dejavnostih, lastniški strukturi, načinu financiranja in ne nazadnje v različni efektivni davčni stopnji. 

Računovodski standardi zahtevajo obsežna razkritja o davkih. Zato pri vsakem od podjetij v letnem poročilu za obravnavano leto najdemo pojasnilo v obliki preglednice, ki pojasnjuje vzroke za povečanje ali zmanjšanje davčne osnove. V teh preglednicah je najprej naveden davek, izračunan po nominalni davčni stopnji, ki predstavlja znesek davka ob uporabi nominalne davčne stopnje in računovodskega dobička. Toliko bi torej podjetja teoretično morala plačati davka, če bi računovodski dobiček predstavljal davčno osnovo. 

View fullsize

Sklep

Davčni sistem je vedno odraz politične volje. Vendar pa lahko razpravljavci in podpisniki raznih dogovorov suvereno razpravljajo o tematiki, če poznajo teoretične podlage. Številni prav(n)i lastniki uspešnih podjetij v Sloveniji se odločajo, da bodo dobičke zadržali v podjetjih in jih namenili za prihodnje naložbe. Tudi zaradi teh odločitev bomo državljani v vlogi prednostnih delničarjev v prihodnje dobili več, saj bodo reinvestirani dobički ustvarjali nove dobičke, od katerih bo obračunan in plačan davek v proračun. Koliko, pa je stvar davčne zakonodaje, ki morda le potrebuje kakšno spremembo.

Sprejet SRS 15 (2019) – Prihodki. V čakalni vrsti še druge spremembe standardov

Večkrat smo že zapisali, da zbirka slovenskih računovodskih standardov (SRS) sledi zbirki MSRP, ki je v zadnjih letih doživela veliko sprememb. Tako bo leto 2019 tudi leto sprememb v zbirki SRS. Del sprememb je bil že objavljen v Uradnem listu RS, del sprememb, ki so v pretežnem delu povezane z ureditvijo najemov (lizingov), pa je v času pisanja tega članka še v javni obravnavi. Opozoriti želimo še na Pojasnilo k SRS 11 – Časovne razmejitve, s katerim se ureja področje izdaje kriptožetonov.

SRS 15 (2019) – Prihodki že objavljen

V Uradnem listu RS je bil 24. avgusta 2018 objavljen nov Slovenski računovodski standard 15 (2019) – Prihodki. Vzrok za objavo novega standarda je uskladitev z zbirko MSRP, in sicer s standardom MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci, katerega uporaba je obvezna že v letu 2018. Zanimivo je, da v času javne obravnave ni bilo nobene pripombe na predlog. 

Podjetja, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, začnejo SRS 15 (2019) uporabljati 1. januarja 2019, preostala podjetja pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu. Prvič pa je tokrat dovoljena zgodnejša uporaba – torej že za leto 2018. Zgodnejša uporaba je v okviru zbirke MSRP praviloma dovoljena pri vseh novih standardih, medtem ko v okviru zbirke SRS do sedaj te možnosti ni bilo še nikoli. Vsi uporabniki zbirke SRS so do sedaj prehajali na nove standarde na določen datum oziroma po tem datumu, če se je njihovo poslovno leto začelo po datumu prehoda. 

Ob primerjavi nazivov obeh standardov: MRSP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci in SRS 15 – Prihodki vidimo, da je področje uporabe v obeh standardih različno. V MSRP 15.6 je določeno, da podjetje uporablja ta standard za pogodbo samo, če je nasprotna stranka v pogodbi kupec. Kupec je stranka, ki je s podjetjem sklenila pogodbo za pridobitev blaga ali storitev, ki so rezultat rednega poslovanja podjetja, v zameno za nadomestilo. SRS 15 pa poleg pogodb, ki jih ureja MSRP 15, vključuje še druga področja. 

Tako SRS 15 – Prihodki (2019) še vedno ureja nekatera druge prihodke, ki so v zbirki MSRP obravnavani v drugih standardih. Tako so v SRS 15 (2019) vključene tudi pogodbe o najemih, za katere je v MSRP 16.5 izrecno zapisano, da se obravnavajo v skladu s standardom o najemih (MRS 17 ali MSRP 16). Izključene so pogodbe, povezane s finančnimi instrumenti, in zavarovalne pogodbe. SRS 15 (2019) tako še vedno obravnava vse prihodke: iz poslovanja, iz financiranja in druge prihodke.

Kakor prej že nekateri drugi standardi v zbirki SRS tudi SRS 15 (2019) prinaša poenostavitev za organizacije, ki po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, veljajo za mikro in majhne družbe. Tako jim ne bo treba ločevati sestavin pogodbe. To pomeni, da poenostavljena rešitev velja za družbe, ne pa morda tudi za druge uporabnike, ki jih urejajo drugi zakoni (na primer društva).

Spremembe na področju najemov

Računovodenje najemov v okviru zbirke MSRP je doživelo temeljito prenovo. Vsaj za najemnike lahko rečemo, da nikoli ne bo več tako, kot je bilo. Bilo pa je tako, da obveznosti iz poslovnih najemov niso bile vključene v bilanco stanja. V nekaj člankih smo že pisali o spremembah.

Tudi zbirka SRS sledi temeljni ideji, da bo večina najemov pripoznana v bilanci stanja – kar pomeni, da bodo podjetja na aktivni strani izkazovala pravico do uporabe sredstva in na pasivni strani obveznosti iz najemov. Javna razprava o predlogu sprememb zaradi uskladitve zbirke SRS z MSRP 16 – Najemi se izteče 4. septembra 2018.

V zbirki SRS bo treba spremeniti več standardov. Ob objavi predlogov sprememb ni bilo nobene obrazložitve, iz katere bi razbrali, da se v zbirko SRS prenašajo le nekatere spremembe. Tako smo se tisti, ki smo v praksi že v fazi uvajanja MSRP 16, zakopali v predlog sprememb zbirke SRS. Primerjali smo člene MSRP 16 s predlaganimi spremembami v zbirki SRS in ob tem zaznali, da določene ureditve, ki so v zbirki MSRP doživele temeljito spremembo, v zbirki SRS ostajajo nespremenjene (pripoznavanje prihodkov ob prodaji in ponovnem najemu, podnajemi) in da nekatera področja sploh niso urejenav zbirki SRS (način prehoda, ponovna ocena obveznosti iz najema).

Vsaj nekoliko »lahko razumemo« predlog sprememb, če preberemo članek, objavljen v reviji SIR*IUS 4/18 (avgust 2018), avtorjev Dušana Hartmana In Anite Pavlin, kjer v zaključnem delu članka preberemo: »Pri tem je treba poudariti, da gre za precej obsežen MSRP in bi bilo v spremembe SRS 2016 nesmiselno vključiti celotno besedilo MSRP 16.« Iz zapisanega lahko sklepamo, da bodo obstajale razlike.

Tudi pri teh spremembah je vključena poenostavljena rešitev. V SRS 1.63 je zapisano: »Organizacija najemnica, ki po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, velja za mikro ali majhno družbo, se lahko odloči, da najemov ne pripozna kot sredstva, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi, ki najbolje odraža vzorec najemnikove koristi.«In kaj to pomeni v praksi? 

To pomeni, da bi poenostavljena rešitev (enako kot pri SRS 15) veljala za družbe, ne pa morda tudi za druge uporabnike, ki jih urejajo drugi zakoni (na primer društva). To pomeni tudi, da finančni najemi, ki so pripoznani v bilanci v skladu s trenutno ureditvijo najemov, lahko pri mikro in majhnih družbah izginejo iz bilanc stanja. 

Upamo, da bo stroka podala pripombe na predlog, ki bo – če bo sprejet v nespremenjeni obliki – privedel do nekaj pomembnih razlik pri računovodenju najemov med eno in drugo zbirko standardov. Posledično pa tudi do neprimerljivosti izkazov, in ne nazadnje, do različnega davčnega položaja podjetij. 

Spremembe na področju finančnih instrumentov

Spremembe računovodenja finančnih instrumentov, ki so vključene v MSRP 9 – Finančni instrumenti, očitno ne bodo vključene v zbirko SRS. Po predlogu sprememb bosta spremenjena samo SRS 30.30 (Finančne naložbe) in SRS 8.22 (Kapital). Ta dva člena urejata obravnavo rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih sredstev po pošteni vrednosti ob odpravi pripoznanja sredstva. Kadar gre za kapitalski instrument, se rezerve prenesejo v preneseni poslovni izid (bilanca stanja), sicer pa v poslovni izid (izkaz poslovnega izida).

O spremembah MSRP 9 je pisal Simon Kolenc v dveh člankih v letu 2017.

MSRP 9 v letu 2017 vpliva samo na banke? Res?
Neprestane spremembe MSRP in njihovo spremljanje

Pojasnilo k SRS 11 (računovodenje kriptožetonov)

Za konec pa še nekaj besed o Pojasnilu k SRS 11 (2016) z naslovom Računovodsko izkazovanje žetonov začetne ponudbe (Pojasnilo). O tej tematiki smo že pisali

Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (1. Del)
Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (2. Del)

in predstavili računovodenje kriptožetonov ter prejetih kriptovalut pri izdajatelju, kot je mogoče v kontekstu trenutnih zbirk MSRP in SRS. Zato po našem mnenju Pojasnilo ni strokovno sprejemljivo iz nekaj vzrokov.

Nikakor se ni mogoče strinjati, da kriptovalute ustrezajo trenutni definiciji finančnih instrumentov, nerazumljive so zahteve po odpravi razmejitev po treh letih in še kaj bi se našlo. Po našem mnenju bi bilo treba najprej proučiti poslovne modele, povezane z izdajo kriptožetonov in Pojasnilo dopolniti. O tem bomo še pisali. Predlog Pojasnila si lahko ogledate tukaj.

---

SEMINAR

MSRP 15 / SRS 15

MSRP 15, standard ki ureja načela pripoznavanja in merjenja prihodkov po modelu 5 korakov.

SEMINAR

MSRP 16

MSRP 16, standard ki ureja načela pripoznavanja in merjenja najemov pri najemnikih in najemodajalcih.

Spremembe MSRP bodo (lahko) vplivale na SRS uporabnike že v letu 2018

Spremembe SRS v letu 2018 in pozneje

Zbirka Slovenskih računovodskih standardov (SRS) je bila v letu 2016 temeljito prenovljena. Prvič se je zgodilo, da se je zbirka SRS povsem ločila od zbirke Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP). Vse do leta 2016 sta bili zbirki med seboj povezani. Zbirka SRS je na nekaterih zahtevnejših področjih računovodenja (poslovne združitve, odloženi davki, varovanje pred tveganji …) zahtevala uporabo določb iz zbirke MSRP.

Uporabniki MSRP v Sloveniji so se morali na leto 2018 dobro pripraviti. Prvič je obvezna uporaba dveh novih standardov: MSRP 9 – Finančni instrumenti in MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci. Posledično pa se spreminja tudi zbirka SRS. Torej ni konca strokovnih izzivov tudi za tiste, ki uporabljate zbirko SRS.

Katere spremembe že v letu 2018

Prvič se bo zgodilo, da bo spremembe zbirke SRS 2018 mogoče uporabiti že za leto 2018. Seveda potem, ko bodo spremembe in nov standard objavljeni v Uradnem listu RS. Dodan člen SRS 3.51 se namreč glasi: »Organizacije, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, jih začnejo uporabljati 1. januarja 2019, preostale organizacije pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če organizacija ta standard uporabi prej, mora to razkriti.«

Tako bodo tudi uporabniki zbirke SRS v istem poslovnem letu lahko uporabljali dve različni verziji standardov – a odločiti se bodo morali med dvema verzijama standarda. Z uvedbo možnosti zgodnejše uporabe se zbirka SRS izenačuje z zbirko MSRP. Res pa se v praksi kaže, da se podjetja ne odločajo za zgodnejšo uporabo.

Poleg predlaganih sprememb SRS 3 – Finančne naložbe je na novo objavljen predlog celotnega SRS 15 – Prihodki (2018). Predloge si lahko ogledate na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Postopek sestavljanja SRS iz 3. točke Uvoda k SRS zahteva najmanj trimesečno javno obravnavo. In čas za javno obravnavo se je iztekel 21. marca 2018.

Sodeč po objavah predlogov na strani, ki je temu namenjena, se tokrat strokovna javnost ni odzvala – vključno z avtorico tega bloga. Kako tudi bi se, saj so bile naše misli povsem drugje. Na tej strani so še vedno objavljeni predlogi, ki smo jih posredovali v letu 2015 za SRS 2016.

Nov standard o najemih (MSRP 16) – ali tudi v SRS?

Postopek sprejemanja SRS poteka sicer javno, vendar pa ne traja toliko časa in tudi ne s tako intenzivno komunikacijo, kot je to v navadi v okviru zbirke MSRP. To tudi ni potrebno, saj se prenašajo strokovno že dorečene rešitve iz zbirke MSRP. Komisija za SRS deluje pri Slovenskem inštitutu za revizijo in ima poleg stalnega predsednika, ki ga posebej imenuje strokovni svet inštituta, še šest članov. Za sestavitev posameznega SRS komisija imenuje delovno skupino.

Ni v navadi, da bi nas komisija obveščala o nameravanih spremembah, zato ni informacij o tem, kako in kdaj se bo zbirka SRS spremenila tudi na področju najemov. Ugibamo pa lahko, da bo v okviru najavljene teme Pričakovane spremembe SRS 1 na Dnevih računovodij 2018 govora prav o tem. Počakajmo do takrat, saj se bomo tudi mi udeležili tega dogodka in o njem poročali.

S precejšnjo gotovostjo lahko pričakujemo strokovno uskladitev z zbirko MSRP, saj Direktiva 2013/34, katere določbe morajo povzemati SRS, niti z besedico nikjer ne omeni najemov. Ostaja verjetno samo vprašanje, ali bo tudi spremembe, povezane z najemom, mogoče uporabiti že za leto 2018, kot je to mogoče v okviru zbirke MSRP.

Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (2. del)

V 1. delu prispevka smo opozorili na ponudbeni dokument (whitepaper), ki je pomemben pri presoji računovodske obravnave zbranih sredstev v okviru dogodka ICO. V prispevku smo navedli primer projekta PARAGON, ki se ukvarja s canabisom.

Danes pa si bomo ogledali pravno naravo in ekonomsko vsebino zbranih sredstev (izdanih kriptožetonov) na primeru slovenskega podjetja, ki pa ima povsem drugačno ozadje kot prej omenjeni projekt.

Prve tožbe za projekt PARAGON

V prejšnjem članku smo zapisali, da ponudbeni dokument za projekt PARAGON zelo obsežno in na več mestih opozarja, da investitorji lahko izgubijo vse. Zbrana sredstva naj bi projekt porabljal za različne namene. A očitno so »investitorji« drugače razumeli ponudbo kot izdajatelji kriptožetonov in so zato že vložili skupinsko tožbo proti izdajateljem.

Tožniki trdijo, da je ICO predstavljal izdajo neregistriranega vrednostnega papirja, in v tožbi kot dokaz za svoje trditve navajajo, da sta bila v ponudbi za ICO uporabljena izraza »sredstva« in »investitorji«. Zato izdajateljem očitajo kršitev zakonodaje. Izdajatelj torej (še) nima težav z regulatorji ali davčnimi organi, temveč z investitorji. Članek o tožbi in dostop do vsebine tožbe najdete na tej povezavi.

Slovenski projekt VIBERATE – preverjen in podprt s sredstvi ustanoviteljev in tveganim kapitalom

Ni nam v navadi, da neko strokovno temo razlagamo na primerih konkretnih slovenskih podjetjih. Še posebej je to nenavadno za pisanje o tematiki, ki nima formalno postavljenih pravil in tudi ne »pravil dobre prakse« na nobenem od področij, ki bi morala biti urejena, da bi lahko tako imetniki (podporniki) kot izdajatelji kriptožetonov mirno spali. Praznina je tako na pravnem, davčnem in računovodskem področju. In prav slednjemu se bomo posvetili v nadaljevanju. Vendar pa je izbrano slovensko podjetje dober primer, ker vključuje izdajo žetonov za več namenov, ki jih pogosto vidimo tudi pri drugih izdajateljih.

Ustanovitelji slovenskega podjetja VIBERATE so v svoje podjetje vložili že kar nekaj svojih sredstev, ki so jih porabili za pokrivanje stroškov razvoja platforme. Gre za 400.000 evrov, ki jih v letnem poročilu za leto 2016 (AJPES) najdemo v bilanci stanja med sredstvi – torej ne na odhodkih, ki bi zmanjševali poslovni izid podjetja. Računovodski standardi postavljajo stroga pravila za »usredstvenje« stroškov razvijanja, ki jih je podjetje očitno izpolnilo.

Prav tako je podjetje v letu 2017 pridobilo še dodatna sredstva tveganega kapitala v višini 1.000.000 evrov, vendar je pretežno lastništvo tudi po tem dogodku še vedno v rokah ustanoviteljev. Projekt je torej doživel presojo tudi pri profesionalnih investitorjih, ki imajo izdelana merila za vlaganje sredstev. Še eno dejstvo, ki govori o resnosti projekta.

Ponudbeni dokument v 10. poglavju navaja več podrobnosti o načinih financiranja in porabe sredstev. Priporočamo pa vam, da preberete celoten dokument. Projekt je zelo berljivo predstavljen tudi v intervjuju z ustanoviteljem, v katerem se gospod Gregorčič podrobneje dotakne prav porabe zbranih sredstev.

Pravna in ekonomska narava zbranih sredstev

V tem prispevku skušamo odgovoriti na vprašanja, povezana z računovodenjem. V dvostavnem knjigovodstvu obstaja pravilo, da mora biti seštevek knjiženj v breme enak seštevku knjiženj v dobro. Naj vas uporaba računovodskih izrazov ne odvrne od branja. To pravilo bomo nazorno prikazali v nadaljevanju. Na podlagi analize namenov porabe bomo sestavili dokumenta za knjiženje ob zaključeni izdaji kriptožetonov.

Ob izdaji kriptožetonov ni nobenih dvomov o izbiri gospodarske kategorije za prejeta vplačila ob izdaji. To je knjižba v breme za prejeta sredstva – praviloma kriptovalute in tako je bilo tudi ob tej izdaji. Kot smo že ugotovili, prejete kriptovalute, v tem primeru ether, opredelimo kot zaloge (več o tem v drugem delu članka Kriptovalute - kje in po kakšni vrednosti v bilanci stanja).

Več težav pa je s knjiženjem v dobro. Tu imamo na izbiro več možnosti: kapital, obveznosti ali morda celo prihodke. Vsekakor računovodski standardi niso bili sprejeti z mislijo na kriptosvet, zato si bodo računovodje morali vzeti čas pri opredelitvi.

Če ste si ogledali posnetke TV-oddaj, na katere smo vas napotili v 1. delu prispevka, potem ste slišali, da so po mnenju pravne svetovalke tako zbrana sredstva praviloma donacija nosilcem projekta. V nadaljevanju predstavljamo argumente za (ne)izbiro posameznih kategorij na podlagi javno dostopnih podatkov ob izdaji kriptožetonov podjetja VIBERATE (VIB).

Kakšen bi bil lahko dokument za knjiženje ob izdaji kriptožetonov

Začnimo z možnostjo, da izdaja žetonov predstavlja kapital. Pri opredelitvi pravic, ki jih izdani žetoni dajejo imetnikom, izdajatelji praviloma trdijo, da podporniki prispevajo sredstva prostovoljno in njihov prispevek na noben način ne more predstavljati lastniške naložbe (deleža v podjetju). Takšno opredelitev izdanih žetonov najdemo tudi v točki 10.2 ponudbenega dokumenta.

Kot naslednja možnost se pojavijo obveznosti. Tudi pri tej kategoriji hitro zaključimo, saj izdajatelji niso dolžni nikomur ničesar vrniti. Po nakupu ima imetnik možnost izdani VIB zamenjati na kateri od kriptoborz ali pa ga porabiti kot plačilno sredstvo za storitve, ko bodo na voljo. Vsekakor imetniki ne morejo zahtevati vračila vplačanih sredstev, tudi če storitve ne bodo na voljo.

Ostanejo samo še prihodki. Že pri obveznostih smo omenili, da imetniki lahko uporabijo VIB za plačilo storitev, ki bodo na voljo enkrat v prihodnosti. Torej postane kupljeni VIB le plačilno sredstvo na tej platformi. Kakšen je poslovni model podjetja, je opisano v 6. poglavju ponudbenega dokumenta, kjer je naštetih pet virov prihodkov: provizija za najem glasbenika, naročnina in uporaba kriptožetonov VIB, oglaševanje, prodaja vstopnic in partnerstva. Tudi tukaj lahko ugotovimo, da prihodkov ni mogoče pripoznati, saj nobena storitev še ni bila opravljena niti imetnikom žetonov ni bila obljubljena opredeljena ali vsaj opredeljiva storitev. Če bi bila storitev opredeljena, bi bilo za presojo treba uporabljati standard o prihodkih (SRS 15 ali MSRP 15).

Kam torej s knjižbo v dobro? Ostanejo nam samo še odloženi prihodki, ki so v bilanci stanja poimenovani pasivne časovne razmejitve. Pa še to ne odloženi prihodki, povezani z viri prihodkov, ki so bili našteti v prejšnjem odstavku. Po ekonomski vsebini nakupi žetonov predstavljajo donacijo podpornikov za izgradnjo platforme ter za pokrivanje z njo povezanih stroškov.

Podjetje je izdalo 200 milijonov žetonov, od tega jih je prodalo samo 120 milijonov (60 odstotkov), medtem ko je bilo 80 milijonov žetonov (40 odstotkov) zgolj izdanih za različne namene – torej brez prejetih plačil (ponudbeni dokument, točka 10.3.4). Slednji bodo uporabljeni za nagrade ustanoviteljem, podpornikom, svetovalcem in bodočim partnerjem. Nekateri prejemniki bodo nagrajeni za (verjetno) že izvedene storitve (svetovalci), nekatere za bodoče storitve (podporniki). Od tu naprej se odpirajo številna davčna vprašanja. Za vzorec eno: Kaj predstavljajo plačila ustanoviteljem: izplačilo dobička ali plačilo po podjemni pogodbi?

Za 120 milijonov prodanih žetonov bomo uporabili računovodske rešitve za državne pomoči, le da gre v tem primeru za pomoč podpornikov. Državna pomoč ima različne oblike, ki se med seboj razlikujejo po vrsti in pogojih, ki so z njo navadno povezani. Namen pomoči je lahko spodbujati podjetje, da se loti dejanja, ki se ga sicer ne bi, če ne bi bilo pomoči. In prav enako funkcijo imajo nakupi kriptožetonov.

Če naj računovodski izkazi kažejo resnično in pošteno sliko finančnega položaja podjetja, potem se odloženi prihodki prenašajo v prihodke skladno z amortizacijo sredstev, za katere so bile donacije porabljene, oziroma s pokrivanjem stroškov, ko ti nastanejo.

Preostalih 80 milijonov žetonov, za katere podjetje ni prejelo plačil, se bo prenašalo v prihodke skladno s plačilom stroškov, za katere so namenjeni. Torej, enako kot prodani žetoni bodo tudi ta plačila nevtralna z vidika poslovnega izida, saj bodo hkrati pripoznani stroški storitev (na podlagi računov) in prihodki zaradi porabe kriptožetonov, ki jih je podjetje »brezplačno pridobilo«.

Za pripravo dokumenta za knjiženje ob izdaji žetonov smo uporabili ceno 0,1 evra za VIB in ne dejansko dosežene cene, ki se od objavljene razlikuje, saj so bili pri prodaji kupcu deležni popustov. Zneski za posamezne namene porabe so tako lepo zaokroženi glede na porazdelitev, ki je bila objavljena v dokumentu.

Knjižba	Opis					Konto	Znesek
							V breme	V dobro
1	Izdaja kriptožetonov (ICO)
	Zaloge kriptovalut (ETH)					680.100	12.000.000
	Ustanovitelji in člani projektne skupine (VIB)					680.201	3.200.000
	Ostali lastniki - tvegani kapital (VIB)					680.202	800.000
	Sklad za podpornike - plačilo bodočih storitev (VIB)					680.202	1.000.000
	Plačilo že opravljenih storitev svetovalcev (VIB)					680.203	1.600.000
	Sklad za bodoče partnerje (VIB)					680.204	1.400.000
	DR PČR - Prodaja žetonov - razvoj platforme (ETH)					968.100		12.000.000
	DR PČR - Ustanovitelji in člani projektne skupine (VIB)					968.201		3.200.000
	DR PČR - Ostali lastniki - tvegani kapital (VIB)					968.202		800.000
	DR PČR - Sklad za podpor. - plačilo bodočih storit. (VIB)					968.203		1.000.000
	DR PČR - Plačilo že oprav. storitev svetovalcev (VIB)					968.204		1.600.000
	DR PČR - Sklad za bodoče partnerje (VIB)					968.205		1.400.000

Sklep kot poziv za razpravo

Vsebina, predstavljena v tem članku, ne predstavlja nasveta in končne rešitve. Je le razmišljanje na podlagi javno dostopnih podatkov in poznavanja računovodskih standardov. Ob skrbni proučitvi še drugih dokumentov bi bile naše ugotovitve lahko drugačne.

Odprtih je veliko vprašanj. S tem namenom smo odprli forum na spletni strani Izobraževalne hiše Cilj, na katerega vabimo vse, ki imate vprašanja, in vse tiste, ki imate odgovore oziroma želite s svojim razmišljanjem prispevati k iskanju rešitev na pravnem, davčnem in računovodskem področju kriptosveta.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je izdala Posvetovalni dokument o ICO in celo podaljšala prvotno objavljen rok za podajanje mnenj in rešitev do 6. aprila 2018.

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 18. januarja 2018 izdala že tretjo verzijo brošure z naslovom Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS, v kateri je v 3. poglavju zapisala: »Računovodska obravnava virtualnih valut formalno še ni bila pojasnjena. Seznanjeni smo, da potekajo strokovne razprave na to temo v revizijski stroki, vendar s stališči nismo seznanjeni.«

Naj končam z ugotovitvijo, da revizijska stroka ne bo postavljala računovodskih pravil. Za rešitve v okviru zbirke SRS – in to uporablja večina podjetij – je pristojna Komisija za SRS, in to komisijo lahko kaj vprašamo. Vsi mi in tudi FURS. Za zbirko MSRP pa so pristojnosti pri Odboru za sprejem MSRP (IASB s sedežem v Londonu) in tudi ta odbor lahko kaj vprašamo, kot so ga že vprašali. Končnih rešitev pa še dolgo ne bo.

---

VEČ o opisani problematiki pa v posnetku webinarja, ki smo ga izvedli 15.3.2018:

Kriptovalute in kriptožetoni:
računovodski in davčni vidik

Računovodski dobiček ali davčna osnova?

Blog je bil objavljen 13.2.2018 na Minimaxovi spletni strani
(podjetje SAOP)

Vsakega podjetnika zanima, kakšen bo njegov dobiček (ali izguba) in koliko davka bo moral plačati. Odgovor ni enostaven, saj obstaja razlika med računovodskim dobičkom in davčno osnovo, od katere se dejansko obračuna davek. Pa poglejmo, kakšne so razlike. 

Kaj je računovodski dobiček

“Računovodski dobiček” je razlika med prihodki in odhodki, ki so evidentirani v poslovnih knjigah. Drug izraz za računovodski dobiček je “dobiček pred davki”. 

PRIMER: Če ima podjetje 500.000 evrov prihodkov in 499.000 evrov odhodkov, znaša njegov računovodski dobiček 1.000 evrov. 

Kaj je davčna osnova (obdavčljivi dobiček)? 

Izhodišče za ugotavljanje davčne osnove je računovodski dobiček, vendar sta davčna osnova in računovodski dobiček skoraj vedno različna.

Nekateri odhodki niso davčno priznani, zato zvišujejo davčno osnovo. To so npr: reprezentanca (priznana je v višini 50 %), popravki terjatev, denarne kazni, obresti od nepravočasno plačanih davkov in prispevkov, poslovno nepotrebni odhodki itd. 

Davčno osnovo znižujejo vlaganja v nekatera osnovna sredstva, olajšave za raziskave in razvoj, izdatki za študente na praksi, zaposlovanje invalidov … 

PRIMER: Če bi naše podjetje med odhodki imelo še 1.000 evrov stroškov reprezentance in popravek vrednosti terjatev v višini 9.500 evrov, bi se davčna osnova povečala za 10.000 evrov (50 % stroškov reprezentance in celoten popravek vrednosti terjatev).

Za lastnike podjetij je davek odhodek – zmanjšuje dobiček

Naše podjetje s 1.000 evri računovodskega dobička bi ob 19 % davčni stopnji teoretično moralo plačati ... VEČ