novela ZGD-1I

Išče se čistopis spremenjenih členov ZGD-1I

Kako do čistopisa samo spremenjenih členov ZGD-1?

Spremljanje zakonodaje je vedno časovno zahtevno opravilo. Najprej skušamo slediti predlaganim spremembam, kar je bolj ali manj težko. O tem sem pisala v prejšnjem blogu. Ko je zakon sprejet, pa imamo zelo preprosto željo: prebrati čistopis spremenjenih oziroma dodanih členov. V mislih imam samo te člene, in ne iskanja spremenjenih členov med vsemi preostalimi, ki so nespremenjeni.

Splet nam ponuja ogromno možnosti, vendar niti na plačljivih portalih (preverili smo jih več) in še manj na brezplačnih, takšen izbor členov ni na voljo. Za naše potrebe smo ga pripravili sami, kar nam je vzelo precej časa. Ta čistopis želimo deliti z vami.

Vzela sem si še nekaj minut časa in na spletni strani Državnega zbora RS prebrala opis zakonodajnega postopka.

Mojo pozornost je pritegnil del z naslovom Avtentične razlage in uradna besedila zakonov: elektronske objave.

Zapisano je takole:

Po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi neuradno prečiščeno besedilo zakona. To se objavi v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora.

Če Državni zbor na predlog matičnega delovnega telesa, Vlade ali poslanske skupine sprejme tak sklep, lahko Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi uradno prečiščeno besedilo zakona. Državni zbor ga potrdi brez razprave, besedilo pa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora.

Iz zapisanega lahko zaključimo, da nam je uradno prečiščeno besedilo na voljo le v nekaterih primerih. Tako kot neuradno prečiščeno besedilo zakona pa bi lahko bili posebej objavljeni le tisti členi, ki so bili spremenjeni ali dodani. Torej ločeno od objave celotnega zakona. Tak predlog sem prek kontaktnega obrazca posredovala tudi Državnemu zboru.

Z zanimanjem sem pričakovala odgovor. Prišel je zelo hitro: vse je v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. To me kot državljanko veseli, saj nisem pričakovala, da naj bi se poslovnik kršil. Vsekakor pa bi morali tak pregled omogočati plačljivi portali. Zanima me tudi njihov odziv, če bodo morda prebrali ta zapis.

Končana javna obravnava SRS 2016 – tokrat uporabnikom (še kar) prijazna

Javna razprava o Osnutkih slovenskih računovodskih standardov 2016 (SRS 2016) se je 1. oktobra končala. Prišlo je kar nekaj predlogov, ki jih bo morala komisija za računovodske standarde pri Slovenskem inštitutu za revizijo (SIR) proučiti. V skladu s 103. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) mora Slovenski inštitut za revizijo zaradi uskladitve z določbami tega zakona ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance, v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona v soglasje predložiti spremembo Slovenskih računovodskih standardov.

Časa torej ni veliko. Postopek javne razprave je bil uporabnikom (še kar) prijazen. Na spletni strani SIR so objavljeni čistopisi SRS 2016, do katerih pridete s klikom na prvo povezavo v objavljenem tekstu. Objavljena pa so tudi spremenjena besedila obstoječih standardov, do katerih pridete s klikom na zadnjo povezavo v tekstu. Kar nekaj se nas je v praksi mučilo zgolj z zadnjo varianto, ker ob prvi povezavi ni jasno pisalo, da gre za čistopis. Čeprav sem na pomanjkljivost opozorila, pa ni bila odpravljena.

Tak način predstavitve sprememb lahko samo pozdravimo. Tudi način, kako so predlogi zainteresirane javnosti objavljeni na spletni strani, je korak naprej. Ker sem zelo intenzivno spremljala zadnje spremembe ZGD-1, lahko rečem, da je bila preglednost veliko večja. Z vnaprej predpisanim obrazcem je takoj jasno, kateri člen se obravnava v pripombah. Kar zmrazi me, ko pomislim, koliko delovnih ur strokovna javnost porabi za prebiranje predlogov sprememb v obliki, ki je običajna za slovenski prostor.

V mislih imam takšen zapis (novela ZGD-1I): V prvem odstavku 58. člena se v prvem stavku za besedo »prvega« doda besedilo »in sedmega«. Pri tem pa oseba, ki bere predlog, sploh ne ve, o čem člen govori, in mora imeti nujno pred seboj trenutno veljaven zakon. Nato mora poiskati prvi stavek. Tokrat ima še srečo, kajti lahko bi bil peti stavek. Potem je treba najti navedeno besedo. Na enak način odgovarja tudi zainteresirana javnost. V primeru ZGD-1 zgolj z odpiranjem poslanih pripomb (eno po eno) lahko pridemo do vsebine.

Sodobne tehnologije pa ponujajo več možnosti, kot jih je bilo uporabljenih v primeru javne razprave o SRS 2016. Zakaj ne bi mogli uporabniki komentirati vsak člen neposredno in bi tako vsakdo, ki želi dati predlog, takoj videl, kaj je zapisal nekdo pred njim. In ne samo to. Lahko bi se razvil komentar o zapisanem. Če znanja o tem ni pri informatikih, ki so na plačilnih seznamih davkoplačevalcev, pa je gotovo to znanje v zasebnih podjetjih. Država naj naroči storitve pri teh. Davkoplačevalci bomo zadovoljni.