.yui3-widget yui3-block-base yui3-block-parent-base sqs-block-html sqs-block html-block {padding:0px; }

Prednost vsebine pred obliko

 

Računovodski strokovnjaki morajo poznati temeljne računovodske predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja, ki jh je treba upoštevati pri sestavitvi računovodskih izkazov.

 

Temeljni računovodski predpostavki sta upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, poštena predstavitev (v SRS zanesljivost) in primerljivost. Poštena predstavitev zahteva upoštevanje prednosti vsebine pred obliko.

Načelo prednosti vsebine pred obliko

Poslovne dejavnosti podjetja so dejstvo, ki ga je v večini primerov mogoče objektivno določiti. Uporabniki računovodskih poročil pričakujejo, da bodo, če podjetja izvajajo enake vrste poslovnih dejavnosti, te dejavnosti predstavljene na podoben način v njihovih računovodskih poročilih.

Načelo prevlade vsebine nad obliko pomeni, da moramo transakcijo računovodsko obravnavati v skladu z njeno ekonomsko vsebino in ne zgolj v skladu z njeno pravno obliko. Čeprav v večini primerov ni razlik med pravno obliko in ekonomsko vsebino, se lahko pojavijo situacije, ki zahtevajo posebno obravnavo. Takšne okoliščine bomo prikazali na zgledu v nadaljevanju.

Zgled
PRODAJA DELNIC - REPO POSEL

Družba Finančna, d.d., izkazuje med dolgoročnimi finančnimi naložbami, razporejenimi in izmerjenimi po nabavni vrednosti (pridruženo podjetje), tudi delnice družbe Razvojna, d.d., po nabavni vrednosti 600.000 evrov. Z delnicami družbe Razvojna, d.d., se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. 

Družba Finančna, d.d., je 30. septembra 20X1 z Banko B, d.d., sklenila pogodbo o prodaji delnic družbe Razvojna, d.d., za 750.000 evrov in se obenem zavezala odkupiti tako prodane delnice čez 6 mesecev za znesek 750.000 evrov, povečan za obresti za to obdobje. Fiksna letna obrestna mera znaša 6 odstotkov.

Analiza

To je značilna začasna prodaja oziroma repo posel (v angl. Repurchase Agreement). Repo posli so sestavljeni iz dveh delov: začasne prodaje vrednostnih papirjev in povratnega odkupa ekvivalentnih vrednostnih papirjev na določen datum oziroma na odpoklic. Čeprav se je prodaja delnic pravno zgodila, pa je po ekonomski vsebini to posel financiranja. Delnice delniške družbe Razvojna, d.d., služijo le kot jamstvo za najem posojila, ki ga je banka odobrila podjetju Finančna, d.d. Zato pri takem poslu prihodkov ni mogoče pripoznati in ne odpraviti pripoznanja sredstva. Takšna obravnava je v skladu z zahtevo po dajanju prednosti vsebini pred obliko. Repo posli so v letnih poročilih slovenskih podjetij pogosto neustrezno razkriti. Preberite sodbo o revizorjevi odgovornosti v povezavi s tovrstnimi posli.

 
 

Kako se izogniti napakam pri računovodenju?

Da bi se izognili napakam, mora biti računovodja vedno seznanjen z vsebino sklenjenih pogodb. Priporočljivo je, da se računovodja že v fazi priprave pogodb vključi v proces ter opozori pravnike, davčne svetovalce in poslovodstvo na pravila računovodenja in posledično vpliva na računovodske izkaze.

Računovodski strokovnjaki naj pregledajo pogodbe za transakcije, katerih ekonomska vsebina se lahko razlikuje od pravne oblike. Posebno pozornost je treba nameniti naslednjim primerom:

  • Pogodbe o najemu (zlasti pri najemodajalcih)

  • Pogodbe o prodaji in ponovnem odkupu

  • Pogodbe o prodaji in povratnem najemu

  • Faktoring terjatev

  • Pogodbe z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti

Zaključek

Načelo prednosti vsebine pred obliko je ključno za zagotavljanje poštene predstavitve računovodskih izkazov. Aktivna vloga računovodje in revizorja pri pregledu pogodb in poznavanje ekonomskih vidikov poslovnih dogodkov sta bistvena za preprečevanje napak in zagotavljanje, da računovodski izkazi resnično odražajo poslovno realnost podjetja.

 

Kaj in kdo določa vrednost nepremičnin v računovodskih izkazih (2. del)

 

Le redka podjetja ne potrebujejo nepremičnin za delovanje. Nepremičnine se pojavljajo v obliki upravnih stavb, skladišč, proizvodnih hal, stanovanj za delavce, nepremičnin za oddajo v najem, zalog in ne nazadnje tudi kot sredstva, namenjena prodaji. Računovodje so tako postavljeni pred izziv iskanja “poštenih” vrednosti. Pri tem so jim v pomoč ocenjevalci vrednosti nepremičnin.

 

Kategorije nepremičnin v bilanci stanja

Opredmetena osnovna sredstva (lastniško rabljene nepremičnine)

Opredmetena osnovna sredstva so opredmetena sredstva, ki:

  1. so v posesti za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju izdelkov ali opravljanju storitev, za dajanje v najem drugim ali za administrativne namene in

  2. se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obdobju.

Standardi dopuščajo dva načina poznejšega načina merjenje knjigovodske vrednosti:

  • pri modelu nabavne vrednosti (stroškov) je knjigovodska vrednost znesek nabavne vrednosti, zmanjšan za akumulirano amortizacijo in oslabitev,

  • pri modelu revaloriziranja je knjigovodska vrednost znesek poštene vrednosti na dan prevrednotenja, zmanjšan za poznejšo amortizacijo in oslabitev, če je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Naložbene nepremičnine

Kadar ima podjetje nepremičnino z namenom dajanja v najem ali za povečanje vrednosti, jo razvrsti med naložbene nepremičnine. Mednje pa uvrsti tudi zemljišča z nedoločeno prihodnjo rabo. Če se raba naložbene nepremičnine spremeni, jo je treba prerazvrstiti.

Denarni tokovi, ki jih naložbena nepremičnina ustvarja, so večinoma neodvisni od drugih sredstev, ki jih sicer ima organizacija. Po tem se naložbena nepremičnina razlikuje od lastniško uporabljane nepremičnine, ki ustvarja denarne tokove v povezavi z drugimi sredstvi.

Za poznejše merjenje se lahko uporablja model poštene vrednosti ali model nabavne vrednosti. Standarda SRS 6 in MRS 40 zahteva, da vsa podjetja merijo pošteno vrednost naložbenih nepremičnin za potrebe merjenja (če podjetje uporablja model poštene vrednosti) ali razkritij (če uporablja model nabavne vrednosti). Med razkritji pri naložbenih nepremičninah le redko zasledimo pošteno vrednost, kar pa predstavlja neskladnost z računovodskimi standardi. 

Nepremičnine kot zaloge

Nepremičnine razvrstijo med zaloge navadno tista podjetja, ki se ukvarjajo z njihovo proizvodnjo za trg ali se z nepremičninskim poslom redno ukvarjajo (nakup nepremičnin za nadaljnjo prodajo). Tovrstne nepremičnine predstavljajo kratkoročna sredstva za razliko od lastniško rabljenih nepremičnin in naložbenih nepremičnin, ki predstavljajo dolgoročna sredstva.

Računovodska standarda SRS 4 in MRS 2 obravnavata zaloge enako. Vsa pravila za slabitev zalog so vsebovana v teh dveh standardih. Velja splošno pravilo, da se zaloge po začetnem pripoznanju merijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. To pomeni, da se vrednost zalog nikoli ne poveča nad izvirno vrednostjo.

Čista iztržljiva vrednost je čisti znesek, ki ga podjetje pričakuje od prodaje zalog v okviru rednega poslovanja, in je značilna za podjetje. Poštena vrednost odraža ceno, po kateri bi se izvedla redna transakcija prodaje istih zalog na glavnem (ali najugodnejšem) trgu teh zalog med udeleženci na trgu na datum merjenja. Čista iztržljiva vrednost zalog ni nujno enaka pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje.

Nepremičnine za odtujitev

V okvir SRS je bila v letu 2024 dodana nova, 8. točka z naslovom Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje. Gre za prenos rešitev iz MSRP 5 glede razvrščanja in merjenja nefinančnih sredstev oziroma skupine sredstev, katerih vrednosti podjetje ne bo povrnilo z njihovo uporabo, ampak s prodajo.

Za prerazvrstitev v to skupino morajo biti poleg spremembe uporabe sredstva izpolnjeni še nekateri drugi pogoji. Eden od njih je, da mora biti sredstvo na voljo za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju, prodaja pa mora biti zelo verjetna. Določen je tudi časovni okvir predvidene prodaje, in sicer 12 mesecev.

Takoj ko nepremičnina izpolnjuje pogoje za prerazvrstitev, je treba ugotoviti njeno pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje. Ta vrednost se primerja s knjigovodsko vrednostjo. Če je nižja, se vrednost nepremičnine oslabi v skladu s SRS 17 oziroma MRS 36. Če pa je višja, se v to skupino prenese po knjigovodski vrednosti. Nerealizirani dobički se ne pripoznajo, se pa razkrijejo v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Sklepno

Vsaka bilančna kategorija nepremičnin ima svoje zakonitosti merjenja in izkazovanja v računovodskih izkazih. Vrednost enake nepremičnine je lahko različna, na primer treh nadstropij v isti poslovni stavbi. Zaradi različnih namenov uporabe, ki vplivajo na razvrstitev v različne kategorije v bilanci stanja, bo lahko v vsaki kategoriji drugačna.

Računovodski standardi prepuščajo izbiro računovodskih usmeritev poslovodstvu. Tudi Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) naloži odgovornost za sestavitev letnega poročila poslovodstvu. V praksi so računovodje tisti, ki sestavijo letna poročila. V pomoč pri določanju poštene vrednosti nepremičnin pa so ocenjevalci nepremičnin.

Računovodski izkazi so trditve poslovodstva, ki jih pregleda revizor. Revizor mora biti pri svojem delu neodvisen, enako tudi ocenjevalec. Tako enega kot drugega pri njunem delu zavezuje uporaba mednarodnih standardov – za revizorja so to Mednarodni standardi revidiranja in za ocenjevalca Mednarodni standardi ocenjevanja.

Neodvisnost ocenjevalca nepremičnin in revizorja gotovo ni kršena, če se skupaj s poslovodstvom in računovodjo usedeta za skupno mizo/ekran in se pogovorita o namenu vrednotenja. Pri ocenjevanju za računovodske namene pravila računovodskih standardov prevladajo nad pravili MSOV. Za ocenjevalce vrednosti je torej ključnega pomena, da ustrezno opredelijo, na podlagi katerega računovodskega standarda in za kakšen namen se izvaja ocenitev vrednosti, saj za svoje delo kot pooblaščene osebe nosijo polno odgovornost.

Kaj in kdo določa vrednost nepremičnin v računovodskih izkazih (1. del)

 

Le redka podjetja ne potrebujejo nepremičnin za delovanje. Nepremičnine se pojavljajo v obliki upravnih stavb, skladišč, proizvodnih hal, stanovanj za delavce, nepremičnin za oddajo v najem, zalog in ne nazadnje tudi kot sredstva, namenjena prodaji. Računovodje so tako postavljeni pred izziv iskanja “poštenih” vrednosti. Pri tem so jim v pomoč ocenjevalci vrednosti nepremičnin.

 

Računovodski standardi

Računovodski standardi so pravila stroke, ki določajo pravila za pripoznavanje in odpravo pripoznanja (kdaj v katero gospodarsko kategorijo) in merjenje (po kolikšni vrednosti). V bilanci stanja podjetje izkazuje knjigovodsko vrednost sredstev, ki je odvisna od izbrane računovodske usmeritve.

Slovenska podjetja lahko izbirajo med slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP). Obe zbirki urejata področje nepremičnin enako, če odmislimo člen o načinu prenosa revalorizacijskih rezerv v preneseni poslovni izid.

Računovodski standardi se vse bolj odmikajo od historičnih vrednosti, ki dajejo uporabnikom neuporabne informacije, zato za določene vrste sredstev zahtevajo merjenje po pošteni vrednosti ali pa ga zgolj dopuščajo. Tak primer so tudi nepremičnine.

Za nepremičnine je značilno, da se uporabljajo pri ustvarjanju proizvodov in nudenju storitev tudi več desetletij. Začetni stroški pridobitve nepremičnin se vključijo (usredstvijo) v bilanci stanja ne glede na namen uporabe nepremičnin v obsegu, kot to določa relevanten standard. Knjigovodska vrednost, ki temelji na izvirni vrednosti (nabavni vrednosti), zmanjšani za nabrani popravek vrednosti (amortizacijo), ne daje uporabnih informacij bralcem računovodskih poročil. Standardi kljub temu še vedno dopuščajo takšno merjenje tako za lastniško uporabljene nepremičnine kot za naložbene nepremičnine. Omogočajo pa tudi merjenje po pošteni vrednosti.

Kdo in kdaj ugotavlja “pošteno” vrednost

V nadaljevanju bomo pri posameznih skupinah sredstev pojasnili, katere vrednosti se lahko uporabijo za izkazovanje knjigovodske vrednosti. Poslovodstvo je odgovorno, da izbere računovodsko usmeritev in pozneje poskrbi, da vrednost sredstva po izbrani računovodski usmeritvi ustreza temu, kar standardi zahtevajo. Vse trditve poslovodstva so vezane na datum bilance stanja. Ta je v Sloveniji praviloma 31. 12. v posameznem letu, vendar se poslovno leto lahko zaključi kadarkoli v letu. To pa ne pomeni, da mora biti cenitev opravljena na datum bilance stanja. Pomembno je, da se datum cenitve ne spreminja z leta v leto, ker v tem primeru računovodski izkazi niso več primerljivi s predhodnimi obdobji.

Tako pri opredmetenih osnovnih sredstvih standard navaja, da naj se prevrednotenje izvaja dovolj redno za zagotovitev, da se knjigovodska vrednost ne razlikuje pomembno od tiste, ki bi se določila z uporabo poštene vrednosti na koncu obdobja poročanja. Sredstva, pri katerih se poštena vrednost spreminja precej in nestanovitno, zahtevajo letno prevrednotenje. Sredstva z nepomembnimi spremembami poštene vrednosti bo morda treba prevrednotiti le enkrat na tri ali pet let.

Zakon o revidiranju (Zrev-2) poleg nadzora nad revidiranjem ureja tudi nadzor nad ocenjevanjem. Ta zakon opredeli ocenjevanje vrednosti kot aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine ali strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti. V nadaljevanju tudi opredeli, da je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin.

MRS 40 in SRS 6,  priporočata, vendar pa od podjetja tega ne zahtevata, da meri pošteno vrednost naložbenih nepremičnin na podlagi ocene vrednosti neodvisnega ocenjevalca vrednosti s priznano in ustrezno strokovno usposobljenostjo ter nedavnimi izkušnjami z lokacijo in kategorijo naložbenih nepremičnin, ki se vrednotijo, pa SRS 6 izrecno uporablja besedno zvezo “pooblaščeni ocenjevalec vrednosti”, pri čemer pa se ne sklicuje na Zrev-2.

Kategorije nepremičnin v bilanci stanja

Podjetje v bilanci stanja prikaže sredstva in obveznosti glede na čas pričakovane unovčitve. Razvrstitev in posledično merjenje opravi tako, da odražata namen (upo)rabe sredstva oziroma obveznosti. Tako uporabniki računovodskih informacij iz strukture bilance stanja lahko ugotovijo finančni položaj podjetja.

Pojem “nepremičnina” v računovodskih standardih ni opredeljen. Nepremičnine v bilanci stanja računovodski standardi razvrščajo v štiri skupine:

  • opredmetena osnovna sredstva

  • naložbene nepremičnine

  • zaloge

  • dolgoročna sredstva, namenjena prodaji

Podjetje razvrsti nepremičnine v bilanci stanja glede na namen njihove uporabe. Če jih uporablja za opravljanje dejavnosti, bodisi so v njej proizvodni prostori bodisi jih uporablja zgolj za administrativne namene (pisarne), jih razvrsti med opredmetena osnovna sredstva, in sicer med zemljišča in zgradbe. Če nepremičnine oddaja v najem ali z njimi povečuje vrednosti naložbe, jih razvrsti med naložbene nepremičnine. Če jih gradi za prodajo na trgu, jih razvrsti med zaloge, če ima trden namen za prodajo, dolgoročna srdstva prerazporedi v skupino za prodajo.

Med uporabo nepremičnine lahko nastopijo nove okoliščine, zaradi katerih je treba nepremičnino prerazvrstiti v drugo skupino. Pri tem, kdaj in po kolikšni vrednosti je nepremičnino treba prerazvrstiti v drugo skupino, je treba upoštevati določbe računovodskih standardov. Razvrstitev vpliva na vrednotenje nepremičnine, izkazano velikost v bilanci stanja ter na pripoznavanje učinkov v izkazu poslovnega izida in izkazu drugega vseobsegajočega donosa.

Poleg področnega standarda, ki ureja neko kategorijo nepremičnin, se pri merjenju vrednosti uporabljata še dva “splošna” standarda, ki ju vsebujeta obe zbirki standardov. Prvi vsebuje napotke za določitev poštene vrednosti za računovodske namene, drugi pa obravnava slabitev.

Pravila za slabitev v okviru MRS 36 in SRS 16 govorijo, da se posamezno slabijo le tista sredstva, ki ustvarjajo samostojne denarne tokove. Če obstaja znamenje, da utegne biti kakšno sredstvo oslabljeno, je treba oceniti njegovo nadomestljivo vrednost. Če nadomestljive vrednosti takega sredstva ni mogoče oceniti, mora podjetje ugotoviti nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada.

Nadomestljivo vrednost za nepremičnine je le redko mogoče ugotoviti za posamezno nepremičnino, saj ne ustvarjajo samostojnih denarnih tokov. Taki primeri so skladiščna ali proizvodna hala, upravna stavba. Je pa to praviloma mogoče pri naložbenih nepremičninah in nepremičninah, ki so namenjene prodaji. Vendar to ne pomeni, da ostale nepremičnine niso samostojen predmet ocenjevanja. Tako ocenjena vrednost se uporablja pri oslabitvi nepremičnin v okviru denar ustvarjajoče enote.

V spodnji preglednici so navedeni računovodski standardi, ki so relevantni za pravilno računovodsko merjenje nepremičnin. Kadar ocenjevalec nepremičnine sprejme naročilo za izvedbo cenitve za računovodske namene, je poznavanje standardov nujno.

 
 

Članek je del prispevka, ki ga je avtorica predstavila na 35. posvetu ‘Poslovanje z nepremičninami’

V drugem delu članka bomo predstavili kategorije nepremičnin ter metode in posebnosti merjenja njihove knjigovodske vrednosti.

Človeška ali umetna inteligenca: Kdaj in kam po računovodski nasvet

 

Umetna inteligenca

Za nami je 31. marec – za večino računovodskih strokovnjakov praznik, ki ima enak pomen kot za vse državljane 31. december. Predstavlja zaključek obdobja, ki ga imenujemo bilančno leto. To je zadnja možnost za pripravo dveh računovodskih jedi: računovodskih izkazov (prejemnik AJPES) in obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (prejemnik FURS).

 

Za leto 2022 lahko rečemo, da ni bilo večjih vsebinskih sprememb na področju računovodskih standardov in obdavčitve pravnih oseb, in vendar so se številni računovodje v zadnjih tednih pred sestavitvijo zaključnega računa ukvarjali z iskanjem računovodskih rešitev. Praviloma za dogodke, ki so se zgodili že med poslovnim letom in za katere so bile rešitve na voljo že ves čas. To seveda povzroča veliko stresa.

V petek, 31. 3. 2023, sem ob petih popoldan povsem spontano vzkliknila: aleluja. To je bila prva beseda, ki mi je prišla na misel po dolgem telefonskem pogovoru z računovodkinjo, ki je v zadnjih urah oddaje letnih poročil želela narediti nemogoče. Uporaba te besede, katere pomena v tistem trenutku nisem znala razložiti, je bila zelo na mestu. Pred nami so bili velikonočni prazniki in takrat je po pojasnilih Googla v množični uporabi.

Beseda aleluja nima prevoda v slovenski jezik. Korenine besede najdemo v hebrejskem izrazu, ki pomeni slavimo Gospoda. V poslovnem jeziku to pomeni slavimo Poslovodjo. Ta iz naše zgodbe si zasluži kakšen obsežnejši slavospev. Poslovodstvo je odgovorno za sestavitev letnega poročila, to odgovornost pa prevzame tako, da poskrbi za usposobljene računovodske strokovnjake v svojem podjetju.

Kaj se je pričakovalo od zunanje računovodkinje

Kot zaposleni na računovodskem servisu je bila osebi na drugi strani telefona zaupana naloga sestaviti letno poročilo in oddati davčni obračun za podjetje, ki ima sicer notranje računovodstvo. Notranja računovodkinja je »zbolela« in z njo ni bilo mogoče vzpostaviti stika. Kljub temu je zunanja računovodkinja že naredila nekaj popravkov – izvedla uskladitve pri osnovnih sredstvih, uskladila plačila z odprtimi terjatvami in obveznostmi, poknjižila odjave s konta zalog na konsignaciji … Nato pa se je ustavilo.

Skupna vrednost zalog po inventurnem zapisniku in po knjigovodskem stanju sta bila dva zelo različna zneska – razlika med njima pa kar celotni zadržani dobički v tem podjetju. Obveznosti za plačilo izključenemu družbeniku ni bilo nikjer v bilanci stanja. Rezervacije za odpravnine ob odhodu v pokoj tudi že nekaj let v enakih zneskih. Obveznosti za odložene davke nikjer, čeprav bi morale biti, saj podjetje revalorizira osnovna sredstva. In še bi se našlo. Kaj lahko zunanje računovodstvo stori v takšnem primeru?

Zunanja računovodkinja je bila že čisto obupana. Imela je kar nekaj vprašanj o strokovnih rešitvah. Glede na datum in uro je bil nasvet z moje strani lahko en sam: Ponovno prvič oddajte napačne izkaze in se nato dogovorite z naročnikom za novo storitev, ki bo obsegala odpravo napak iz preteklih obdobij in oddajo pravilnih izkazov.

Kako umetna inteligenca lahko odgovori na vprašanja računovodij

Pred pisanjem bloga, teden dni pozneje in v času praznikov, sem se lotila tistega, kar najraje počnem. Pogledam, kaj je novega v stroki – pogledam kazala revij in se odločim, kaj bom prebrala, pogledam pa seveda bloge, ki jih nekateri kolegi redno pišejo.

Še prej počistim pošto na naslovu, rezerviranem za prejemanje novic, da vidim, kaj bi bilo treba pogledati. Kar trije naslovi med prejeto pošto so omenjali ChatGPT. Seveda sem se takoj odzvala na povabilo na brezplačni webinar slovenskega predavatelja, ki nas bo podučil, kako lahko koristno uporabimo umetno inteligenco v podjetjih.

Moja radovednost je dobila krila in takoj me je odneslo na splet, kjer se človek lahko zgubi za nekaj ur. Tokrat zelo koristnih. Najprej sem našla članek z naslovom Kaj je Chat GPT in 10 najboljših primerov uporabe. Članek je imel podobno vsebino, kot jo je napovedoval brezplačni webinar. Kratko in jedrnato branje. Nato pa na Damijan blog, ki ga redno prebiram, in seveda me ni razočaral. Tudi tam sem našla blog z uporabno vsebino z naslovom Umetna inteligenca med nami – uporabnost in omejitve. S številnimi povezavami, ki jih avtor vključuje v svoje zapise, branja kar ni bilo konec.

Tako sem se po vsem tem prebiranju odločila, da preizkusim, kako bi lahko umetna inteligenca – ne pozabimo, da se uči na človeški inteligenci – pomagala računovodkinji. Uporabila sem ChatGTP in zastavila kar nekaj vprašanj. Samo pri enem od njih se je pojavil zapis »napaka« in odgovora ni bilo.

Umetna inteligenca (ChatGPT) odgovarja na tri vprašanja

V odgovorih ChatGPT sem pomembne dele odebelila avtorica.

VPRAŠANJE 1:

Kako popraviti napako iz prejšnjih obdobjih v računovodskih izkazih. Podjetje uporablja slovenske računovodske standarde (SRS).

ChatGPT:

Popravljanje napak iz prejšnjih obdobij v računovodskih izkazih v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) se izvede na naslednji način:

1.  dentifikacija napake: Napaka se lahko identificira med rednim pregledom računovodskih izkazov ali med postopkom revizije. Napaka se lahko nanaša na napake pri knjiženju transakcij, napake pri izmeri ali prezentaciji postavk v računovodskih izkazih, napačno uporabo računovodskih pravil ali druge napake, ki so vplivale na pravilnost in zanesljivost računovodskih izkazov.

2. Določitev vrste napake: Napake se lahko klasificirajo kot napake pri izkazovanju, napake pri razkritjih ali napake v računovodskih ocenah.

3. Popravek napake v primeru bistvene napake: Bistvena napaka se nanaša na napako, ki ima pomemben učinek na pravilnost in zanesljivost računovodskih izkazov. V primeru bistvene napake se napaka popravi z učinkom na prejšnje obdobje. Popravek se izvede s prilagoditvijo začetnega stanja prizadetih računovodskih izkazov za obdobje, v katerem je napaka nastala, ali s popravkom napake v računovodskih izkazih za prejšnje obdobje, če je napaka nastala v prejšnjih obdobjih, v katerih so že bili predloženi računovodski izkazi.

4. Popravek napake v primeru nebistvene napake: Nebistvena napaka se nanaša na napako, ki nima pomembnega učinka na pravilnost in zanesljivost računovodskih izkazov. V primeru nebistvene napake se napaka ne popravi v prejšnjih obdobjih, ampak se izvede popravek v računovodskih izkazih za tekoče obdobje.

5. Razkritje popravka: Popravki napak se ustrezno razkrijejo v opombah k računovodskim izkazom za obdobje, v katerem so bile napake popravljene, skupaj z razlogi za popravke in njihovim vplivom na poslovne rezultate in finančni položaj organizacije.

6. Revizija: V primeru, da so računovodski izkazi organizacije predmet revizije, je potrebno revizorja obvestiti o popravkih napak in omogočiti revizorju ustrezno


VPRAŠANJE 2:

Ali se obveznost za plačilo ocenjene vrednosti deleža pripozna kot odhodek v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS)?

ChatGPT:

Ne, tudi v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) se obveznost za plačilo ocenjene vrednosti deleža ne pripozna kot odhodek.

Slovenski računovodski standardi sledijo enakim načelom kot IFRS, in sicer zahtevajo pripoznanje finančne obveznosti, kadar ima družba obveznost plačila za prejete blago ali storitve. Obveznost za plačilo ocenjene vrednosti deleža, ki izhaja iz izključitve družbenika, pa predstavlja finančno obveznost in ne odhodek v smislu SRS.

Odhodki v smislu SRS so stroški, ki nastanejo pri poslovanju družbe in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida družbe. Obveznost za plačilo ocenjene vrednosti deleža pa ni strošek poslovanja družbe, ampak predstavlja finančno obveznost, ki izhaja iz dogodka, povezanega z lastniško strukturo družbe. Zato se tudi po slovenskih računovodskih standardih pripozna kot finančna obveznost v bilanci stanja družbe.


VPRAŠANJE 3:

Davčni sistem in reforme v Sloveniji

ChatGPT:

Kot umetna inteligenca nimam mnenja o davčni reformi v Sloveniji, vendar pa lahko podam nekaj splošnih informacij o davčnem sistemu v Sloveniji.

Slovenija ima progresivni davčni sistem, kar pomeni, da se višji dohodki obdavčijo z višjimi stopnjami. Trenutno veljavne stopnje dohodnine v Sloveniji so 16%, 27%, 34% in 39%. Poleg dohodnine pa obstajajo še drugi davki, kot so davek na dodano vrednost (DDV), davek na dobiček pravnih oseb, davek na nepremičnine in drugi.

V zadnjih letih so v Sloveniji potekale različne spremembe davčnega sistema, med drugim je bila uvedena omejitev obdavčitve dohodkov iz kapitala na 25%, povečane so bile olajšave za otroke in uvedena je bila nova lestvica za obdavčitev nepremičnin. V letu 2022 se bo uvedla tudi sprememba davčnega razreda, kar bo prineslo znižanje davka za nekatere skupine davkoplačevalcev.

Davčni sistem v Sloveniji je kompleksen in podvržen spremembam, zato je pomembno spremljati novice in spremembe zakonodaje ter se pravočasno posvetovati s strokovnjakom za davčna vprašanja.«

Zaključek

Rečem lahko, da ima konkretna umetna inteligenca visoke etične standarde, saj takoj v prvem stavku pri tretjem vprašanju pove, da nima mnenja o davčni reformi, in zaključi z napotkom o pravočasnem posvetu z davčnim strokovnjakom.

Pri odgovoru na vprašanje o davčni reformi v letu 2023 je ChatGPT odgovoril, da je njegov podatkovni nivo posodobljen do septembra 2021 in zato nima neposrednih informacij o morebitni davčni reformi v Sloveniji v letu 2023. To je torej treba upoštevati pri odgovorih, če ste pri katerem od zgoraj navedenih opazili kakšno napako.

Koliko so odgovori uporabni, boste presodili sami. Moje mnenje je, da računovodski in davčni svetovalci še dolgo ne bodo brez dela.

Po zaključku

Zaželela sem si tudi pesmico o Janezu Novaku. Napisala sem obširen scenarij o okoliščinah, v katerih živi ta oseba in želi peljati svojo družino na dopust, vendar mu vse preveč denarja poberejo davki. Rezultat je bil zelo dober. Verjetno ne preseneča, da je bil boljši v angleškem jeziku.

V angleški verziji sem navedla, da Janez živi v EU, in ChatGPT je svetoval, naj več dela. V slovenski verziji sem navedla, da živi v Sloveniji, in nasvet je bil, naj varčuje in izkorišča olajšave. Popoln odgovor. Slovenci to že počnemo.

Sprejet SRS 15 (2019) – Prihodki. V čakalni vrsti še druge spremembe standardov

Večkrat smo že zapisali, da zbirka slovenskih računovodskih standardov (SRS) sledi zbirki MSRP, ki je v zadnjih letih doživela veliko sprememb. Tako bo leto 2019 tudi leto sprememb v zbirki SRS. Del sprememb je bil že objavljen v Uradnem listu RS, del sprememb, ki so v pretežnem delu povezane z ureditvijo najemov (lizingov), pa je v času pisanja tega članka še v javni obravnavi. Opozoriti želimo še na Pojasnilo k SRS 11 – Časovne razmejitve, s katerim se ureja področje izdaje kriptožetonov.

 

SRS 15 (2019) – Prihodki že objavljen

V Uradnem listu RS je bil 24. avgusta 2018 objavljen nov Slovenski računovodski standard 15 (2019) – Prihodki. Vzrok za objavo novega standarda je uskladitev z zbirko MSRP, in sicer s standardom MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci, katerega uporaba je obvezna že v letu 2018. Zanimivo je, da v času javne obravnave ni bilo nobene pripombe na predlog. 

Podjetja, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, začnejo SRS 15 (2019) uporabljati 1. januarja 2019, preostala podjetja pa prvo poslovno leto, ki se začne po tem datumu. Prvič pa je tokrat dovoljena zgodnejša uporaba – torej že za leto 2018. Zgodnejša uporaba je v okviru zbirke MSRP praviloma dovoljena pri vseh novih standardih, medtem ko v okviru zbirke SRS do sedaj te možnosti ni bilo še nikoli. Vsi uporabniki zbirke SRS so do sedaj prehajali na nove standarde na določen datum oziroma po tem datumu, če se je njihovo poslovno leto začelo po datumu prehoda. 

Ob primerjavi nazivov obeh standardov: MRSP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci in SRS 15 – Prihodki vidimo, da je področje uporabe v obeh standardih različno. V MSRP 15.6 je določeno, da podjetje uporablja ta standard za pogodbo samo, če je nasprotna stranka v pogodbi kupec. Kupec je stranka, ki je s podjetjem sklenila pogodbo za pridobitev blaga ali storitev, ki so rezultat rednega poslovanja podjetja, v zameno za nadomestilo. SRS 15 pa poleg pogodb, ki jih ureja MSRP 15, vključuje še druga področja. 

Tako SRS 15 – Prihodki (2019) še vedno ureja nekatera druge prihodke, ki so v zbirki MSRP obravnavani v drugih standardih. Tako so v SRS 15 (2019) vključene tudi pogodbe o najemih, za katere je v MSRP 16.5 izrecno zapisano, da se obravnavajo v skladu s standardom o najemih (MRS 17 ali MSRP 16). Izključene so pogodbe, povezane s finančnimi instrumenti, in zavarovalne pogodbe. SRS 15 (2019) tako še vedno obravnava vse prihodke: iz poslovanja, iz financiranja in druge prihodke.

Kakor prej že nekateri drugi standardi v zbirki SRS tudi SRS 15 (2019) prinaša poenostavitev za organizacije, ki po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, veljajo za mikro in majhne družbe. Tako jim ne bo treba ločevati sestavin pogodbe. To pomeni, da poenostavljena rešitev velja za družbe, ne pa morda tudi za druge uporabnike, ki jih urejajo drugi zakoni (na primer društva).

 

Spremembe na področju najemov

Računovodenje najemov v okviru zbirke MSRP je doživelo temeljito prenovo. Vsaj za najemnike lahko rečemo, da nikoli ne bo več tako, kot je bilo. Bilo pa je tako, da obveznosti iz poslovnih najemov niso bile vključene v bilanco stanja. V nekaj člankih smo že pisali o spremembah.

Tudi zbirka SRS sledi temeljni ideji, da bo večina najemov pripoznana v bilanci stanja – kar pomeni, da bodo podjetja na aktivni strani izkazovala pravico do uporabe sredstva in na pasivni strani obveznosti iz najemov. Javna razprava o predlogu sprememb zaradi uskladitve zbirke SRS z MSRP 16 – Najemi se izteče 4. septembra 2018.

V zbirki SRS bo treba spremeniti več standardov. Ob objavi predlogov sprememb ni bilo nobene obrazložitve, iz katere bi razbrali, da se v zbirko SRS prenašajo le nekatere spremembe. Tako smo se tisti, ki smo v praksi že v fazi uvajanja MSRP 16, zakopali v predlog sprememb zbirke SRS. Primerjali smo člene MSRP 16 s predlaganimi spremembami v zbirki SRS in ob tem zaznali, da določene ureditve, ki so v zbirki MSRP doživele temeljito spremembo, v zbirki SRS ostajajo nespremenjene (pripoznavanje prihodkov ob prodaji in ponovnem najemu, podnajemi) in da nekatera področja sploh niso urejenav zbirki SRS (način prehoda, ponovna ocena obveznosti iz najema).

Vsaj nekoliko »lahko razumemo« predlog sprememb, če preberemo članek, objavljen v reviji SIR*IUS 4/18 (avgust 2018), avtorjev Dušana Hartmana In Anite Pavlin, kjer v zaključnem delu članka preberemo: »Pri tem je treba poudariti, da gre za precej obsežen MSRP in bi bilo v spremembe SRS 2016 nesmiselno vključiti celotno besedilo MSRP 16.« Iz zapisanega lahko sklepamo, da bodo obstajale razlike.

Tudi pri teh spremembah je vključena poenostavljena rešitev. V SRS 1.63 je zapisano: »Organizacija najemnica, ki po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, velja za mikro ali majhno družbo, se lahko odloči, da najemov ne pripozna kot sredstva, ampak pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema ali na kakšni drugi sistematični podlagi, ki najbolje odraža vzorec najemnikove koristi.«In kaj to pomeni v praksi? 

To pomeni, da bi poenostavljena rešitev (enako kot pri SRS 15) veljala za družbe, ne pa morda tudi za druge uporabnike, ki jih urejajo drugi zakoni (na primer društva). To pomeni tudi, da finančni najemi, ki so pripoznani v bilanci v skladu s trenutno ureditvijo najemov, lahko pri mikro in majhnih družbah izginejo iz bilanc stanja. 

Upamo, da bo stroka podala pripombe na predlog, ki bo – če bo sprejet v nespremenjeni obliki – privedel do nekaj pomembnih razlik pri računovodenju najemov med eno in drugo zbirko standardov. Posledično pa tudi do neprimerljivosti izkazov, in ne nazadnje, do različnega davčnega položaja podjetij. 

 

Spremembe na področju finančnih instrumentov

Spremembe računovodenja finančnih instrumentov, ki so vključene v MSRP 9 – Finančni instrumenti, očitno ne bodo vključene v zbirko SRS. Po predlogu sprememb bosta spremenjena samo SRS 30.30 (Finančne naložbe) in SRS 8.22 (Kapital). Ta dva člena urejata obravnavo rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih sredstev po pošteni vrednosti ob odpravi pripoznanja sredstva. Kadar gre za kapitalski instrument, se rezerve prenesejo v preneseni poslovni izid (bilanca stanja), sicer pa v poslovni izid (izkaz poslovnega izida).

O spremembah MSRP 9 je pisal Simon Kolenc v dveh člankih v letu 2017.

MSRP 9 v letu 2017 vpliva samo na banke? Res?
Neprestane spremembe MSRP in njihovo spremljanje

 

Pojasnilo k SRS 11 (računovodenje kriptožetonov)

Za konec pa še nekaj besed o Pojasnilu k SRS 11 (2016) z naslovom Računovodsko izkazovanje žetonov začetne ponudbe (Pojasnilo). O tej tematiki smo že pisali

Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (1. Del)
Kriptožetoni – obveznosti do podpornikov ali (odloženi) prihodki (2. Del)

in predstavili računovodenje kriptožetonov ter prejetih kriptovalut pri izdajatelju, kot je mogoče v kontekstu trenutnih zbirk MSRP in SRS. Zato po našem mnenju Pojasnilo ni strokovno sprejemljivo iz nekaj vzrokov.

Nikakor se ni mogoče strinjati, da kriptovalute ustrezajo trenutni definiciji finančnih instrumentov, nerazumljive so zahteve po odpravi razmejitev po treh letih in še kaj bi se našlo. Po našem mnenju bi bilo treba najprej proučiti poslovne modele, povezane z izdajo kriptožetonov in Pojasnilo dopolniti. O tem bomo še pisali. Predlog Pojasnila si lahko ogledate tukaj.

 

ILU_BN_MSRP_v2.jpg
 
 
SEMINAR

MSRP 15 / SRS 15

MSRP 15, standard ki ureja načela pripoznavanja in merjenja prihodkov po modelu 5 korakov.

SEMINAR

MSRP 16

MSRP 16, standard ki ureja načela pripoznavanja in merjenja najemov pri najemnikih in najemodajalcih.

 

Ali računovodski standardi zagotavljajo primerljivost izkazov podjetij med seboj

Ali smo še vedno v letu 2008?

Nisem ravno oseba, ki bi hranila članke v papirni obliki za desetletja nazaj, a nekaj jih je vseeno v mojem klasičnem arhivu. Med njimi je članek z naslovom Gospod revizor, kolikšna je vrednost Gorenjske banke?, ki je bil objavljen že davnega leta 2008 v časniku Finance, danes pa ga lahko preberete na njihovi spletni strani. Razlogov za uvrstitev članka v arhiv je kar nekaj. Dva med njimi sta še danes zelo aktualna – vsak zase je dovolj za pisanje.

Prvi razlog je ta, da članek kaže, kako morajo računovodske standarde poznati vsi, ki analizirajo oziroma komentirajo računovodske izkaze. Strokovna javnost bi morala poznati različne metode vrednotenja sredstev (poštena vrednost, nabavna vrednost, nadomestitvena vrednost ...), katerih uporabo računovodski standardi bodisi dopuščajo bodisi zahtevajo ali pa pri nekaterih gospodarskih kategorijah prepovedujejo.

Drugi razlog pa je ta, da je članek povzročil množično »strokovno« komentiranje kakovosti dela revizorjev nasploh in konkretnega revizorja. Strokovne institucije se niso odzvale (tokrat beseda strokovne ni v narekovajih), a bi se morale, da bi odgnale meglo z vprašanja, ki so ga zastavili »profesionalni« novinarji. Tudi sam revizor se ni odzval, in tudi sama bi takrat, kot še aktivna pooblaščena revizorka, v podobni situaciji ravnala enako.

Kaj se je od leta 2008 spremenilo

Ali so računovodski izkazi podjetij danes bolj primerljivi med seboj in ali so računovodski standardi morda poenotili vrednotenje finančnih naložb? Kako je s številnimi drugimi izbirnimi možnostmi, ki jih nudijo standardi? Morda vas bo presenetilo, vendar je bil za nekatere finančne naložbe v zbirki MSRP dodan še en model merjenja – kapitalska metoda.

Ali spremembe na področju računovodenja pomenijo večjo primerljivost računovodskih izkazov

Leto 2016 je za slovensko računovodsko stroko leto pomembnih sprememb.

Nič pa nismo zapisali o tem, zakaj bi zadnjih deset let lahko poimenovali obdobje sprememb številnih računovodskih standardov – tako v zbirki SRS kot zbirki MSRP.

Če se sprašujete, čemu toliko sprememb, vam lahko odgovorimo zelo hitro. Vsi uporabniki računovodskih poročil si želijo, da bi bili računovodski izkazi podjetij med seboj primerljivi. S pojavom globalizacije bi morali biti izkazi podjetij iz različnih držav med seboj primerljivi, kar pa ni izvedljivo, če v vsaki državi veljajo drugačna pravila računovodenja. Zato sta se tako svet kot Evropa tega vprašanja lotila zelo zelo resno. In kakšni so rezultati?

Svet, Evropa in Slovenija na poti k poenotenju računovodskih izkazov

Začnimo s svetom. Računovodski standardi so poslovni jezik, s katerim podjetja zapišejo in predstavijo poslovne rezultate in finančni položaj vsem, ki te informacije potrebujejo. Zbirka mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) je doživela veliko sprememb zaradi usklajevanja (harmonizacije) z zbirko ameriških računovodskih standardov (US-GAAP). V naslednjih treh letih bodo kot rezultat usklajevanja stopili v veljavo trije računovodski standardi, ki bodo nadomestili večje število danes veljavnih standardov.

Tako kot smo ob velikem številu naravnih jezikov, ki jih posamezni narodi uporabljajo za pogovor, ustvarili umetni – nikogaršnji jezik, esperanto, si tudi stroka na področju računovodenja prizadeva za vsesplošno uporabo zbirke MSRP, ki je prav tako kot esperanto – nikogaršnja last.

Kje smo, lahko razberete iz govorov predsednika Odbora za mednarodne standarde računovodskega poročanja g. Hansa Hoogervorsta, ki so zanimivo branje in urejeno zbrani na spletni strani odbora.

Ker smo ta pogovor začeli z letom 2008, naj vas najprej napotimo na govor iz leta 2012, ki ima krasen uvod, njegova vsebina pa je povezana s člankom iz Financ leta 2008. Predsednik je v govoru, ki ga je imel leto dni po prevzemu funkcije, iskreno priznal, da je bil kljub znanju malo naiven ob prevzemu te funkcije. Zares priporočamo branje.

"Accounting should be the most straightforward of topics for policymakers to deal with. Accounting is mainly about describing the past—to reflect faithfully what has already happened. This should be dull business, better left to ‘bean-counters’. Surely counting beans cannot cause too many problems?" (H. Hoogervorst, 2012)

V uvodu g. Hoogervorst opiše splošno predstavo, ki jo ima poslovni svet o računovodenju – da je računovodenje nekaj enostavnega, saj gre pravzaprav samo za verno zapisovanje dogodkov iz preteklosti, kar naj bi bilo podobno štetju fižolov. Takšna opravila pa so sicer dolgočasna, a prav gotovo pri njih ne more prihajati do težav.

V vsebinskem delu govora pa vas bo presenetilo, kako se g. Hoogervorst (ne pozabite, da je predsednik odbora, ki sprejema standarde) tudi že težko znajde med različnimi modeli vrednotenja. Tako lažje razumemo, da so se tudi novinarji pri Financah malo izgubili.

"First of all, I was struck by the multitude of measurement techniques that both IFRSs and US GAAP prescribe, from historic cost, through value-in-use, to fair value and many shades in between. In all, our standards employ about 20 variants based on historic cost or current value. Because the differences between these techniques are often small, the significance of this apparently large number should not be over dramatised." (H. Hoogervorst, 2012)

No, in štiri leta pozneje smo tam, kjer smo. Še vedno obstajajo in bodo obstajali še naprej različni modeli merjenja finančnih naložb in še mnogo drugih različnih možnosti pri posameznih postavkah, ki jih podjetja sama izbirajo. Trenutno stanje zelo nazorno prikazuje predsednikov letošnji govor

Kje je Evropa? Svoja prizadevanja po poenotenju uresničuje s sprejemanjem direktiv. V letu 2013 je bila sprejeta t. i. Računovodska direktiva, ki je po svoji vsebini daleč od računovodskih standardov, zato morajo države članice svoja podrobna računovodska pravila dopolniti s svojimi rešitvami.

In kaj ostane Sloveniji? To najbolje ponazori kar besedilo iz Uvoda v SRS: »Že tretjič prenovljeni SRS-ji temeljijo na Zakonu o gospodarskih družbah in v slovenski pravni red prenašajo vsebino Direktive 2013/34/EU. SRS-ji določajo strokovna pravila računovodenja ter dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo zakonske določbe in opredelitve. So torej pravila stroke, ki zakonsko določena temeljna pravila in zahteve računovodenja podrobneje razčlenjujejo, pojasnjujejo in določajo način njihove uporabe.«

Podrobneje o ureditvi računovodenja v Evropi in Sloveniji pa v katerem od prihodnjih blogov.

Dopusti – ne samo na morju, tudi v računovodskih izkazih

Zakaj Slovenci dopustujemo junija

Junija smo Slovenci tradicionalno na dopustu. Kje je vzrok? Rečemo lahko, da je podlaga v naši delovni zakonodaji in navadah zaposlenih. Ljudje smo pač nabiralci in se zelo dobro počutimo, če kaj prihranimo. In če je to dopust, potem smo še posebej srečni. Skoraj ni Slovenca, ki ne bi znal takoj povedati, koliko dni neizkoriščenega dopusta še ima, in še posebej s ponosom povemo, koliko dni lanskega neizkoriščenega dopusta imamo.

Prenos pravice do koriščenja letnega dopusta

Pravica do prenosa dela letnega dopusta je urejena v 162. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon dopušča možnost koriščenja dopusta v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Preostanek letnega dopusta lahko zaposleni izkoristi v naslednjem koledarskem letu do 30. junija, če se tako dogovori z delodajalcem.

Nekateri zaposleni pa imajo pravico izrabiti ves letni dopust v naslednjem koledarskem letu do 31. decembra. To so tisti, ki dopusta niso mogli izkoristiti v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. Enako pravico imajo tudi zaposleni v tujini, če to omogoča kolektivna pogodba.

Kam z dopusti v računovodskih izkazih

Zaradi navedenih zakonskih rešitev je z vidika računovodenja treba presojati vsakega zaposlenega posebej. Nekateri zaposleni izkoristijo ves svoj dopust že v prvih mesecih leta, o čemer se seveda dogovorijo z delodajalcem, saj 163. člen ZDR-1 daje zaposlenim pravico do odločanja le o enem dnevu letnega dopusta. Le starši šolooobveznih otrok imajo pravico do enega tedna dopusta v času šolskih počitnic.

Odločitve zaposlenih o razporeditvi letnega dopusta (glede na zakonske rešitve bi bilo pravilneje zapisati, da so to bolj odločitve delodajalcev) vplivajo na računovodske izkaze podjetja. V nekaterih primerih namreč zaposleni »dolgujejo« del dopusta podjetju, v nekaterih primerih pa zaposleni »terjajo« podjetje za še neizkoriščeni dopust. Vse to se mora odražati v izkazu poslovnega izida in bilanci stanja na določen dan.

V prvi polovici leta zaposleni praviloma ne koristijo dopusta tekočega koledarskega leta. Tisti bralci, ki ste računovodje, ste morali v prejšnjem odstavku že razmišljati, katere gospodarske kategorije se pojavljajo v povezavi z dopustom. Poleg stroškov dela, kar plačilo dopusta je, ste morali pomisliti tudi na dve računovodski kategoriji – aktivne in pasivne časovne razmejitve.

Če je računovodska stroka sprejela dejstvo, da so neizkoriščeni dopusti obveznost podjetja do zaposlenih na bilančni presečni dan – za večino podjetij je to 31. december, pa še vedno pogrešamo razmejitve za letne dopuste v medletnih izkazih. Opozoriti želimo, da bi bilo treba za pravilno ugotavljanje medletnih rezultatov razmejiti stroške dopustov tekočega koledarskega leta.

Tako bi bilo treba na dan 30. 6. 2016 za tiste, ki so že izkoristili ves dopust za leto 2016, pripoznati »terjatev« do zaposlenih za polovico stroškov njihovega dopusta. Za tiste, ki pa niso izkoristili še niti dneva dopusta za leto 2016 – to pa je večina zaposlenih v Sloveniji, bi bilo treba pripoznati »obveznosti« podjetja za polovico njihovega letnega dopusta. Le tako bi bil poslovni izid podjetja na ta dan pravilen.

In kako če zaposleni odide (pa ne na dopust)

V skladu s 161. členom ZDR-1 pripada sorazmerni del letnega dopusta, torej 1/12 za vsak mesec zaposlitve, zaposlenemu, ki sklene ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in je torej v posameznem koledarskem letu zaposlen manj kot eno leto. Pri menjavi delodajalca med letom bo gotovo vsak delodajalec izrabil to možnost, razen če se zaposleni in delodajalec ne dogovorita drugače.

To je za delodajalce ugodnejša rešitev v primerjavi z rešitvijo v prejšnjem ZDR, kjer načelo sorazmernosti ni bilo zapisano. Tako lahko delodajalec v primeru, ko je zaposleni izkoristil ves dopust pred odpovedjo pogodbe, pri zadnji izplačani plači poračuna dopust, ki pripada zaposlenemu glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu.

Tako sem avtorica tega prispevka razumela načelo sorazmernosti. Vendar me je kar nekaj kolegov iz stroke opozorilo, da v praksi temu ni tako. Nekateri so mnenja, da poračuna sploh ni mogoče opraviti. Opozarjam na 136. člen ZDR-1, ki govori o zadrževanju in pobotu izplačila plače. Brez izjave zaposlenega, da se strinja s pobotom, ne bo šlo.

Vendar pa je iz pojasnila na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razvidno, da delodajalec lahko uveljavlja regresni oziroma odškodninski zahtevek, tudi s tožbo na sodišču.

Kljub temu, pa si v spodnjem videu oglejte naš idealni zgled knjiženja poračuna dopusta ob prekinitvi pogodbe o delovnem razmerju z naslovom Razmejevanje stroškov dopusta. Zaposleni je namreč v tem zgledu podal izjavo, da se s pobotom strinja.

Zgled knjiženja in še vrsta drugih - prek 400 jih je – si lahko ogledate v e-paketu SRS 2016. Priskrbite si testno geslo za ta izdelek in si oglejte praktične primere.

MSRP ali ne MSRP - to je zdaj vprašanje

Obvezna uporaba za konsolidirane izkaze

Za leto 2016 morajo skupinske (konsolidirane) računovodske izkaze obvezno sestaviti le še velike skupine podjetij. Pri njihovi sestavitvi pa morajo uporabiti zbirko mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP).

Odločitev, ali bodo v skupini tudi samostojne izkaze posameznih podjetij pripravili na podlagi MSRP, je prepuščena poslovodstvu. Kar nekaj podjetij se je že odločilo, da bodo zbirko MSRP uporabila zgolj za konsolidirane izkaze. Vzrokov za takšno odločitev je več.

Nekatera podjetja ocenjujejo, da bodo stroški računovodenja nižji z uporabo zbirke SRS. Prehod na MSRP v vseh posamičnih izkazih podjetij, vključenih v skupino, bi namreč pomenil vključevanje večjega števila računovodij v izobraževanje. Veliko lažje je usposobiti le nekaj oseb, ki pripravijo prilagoditve za konsolidirane izkaze, potrebne zaradi različnih pravil računovodenja med obema zbirkama.

Poleg tega imajo mikro, majhna in srednja podjetja po ZGD-1 številne odpustke pri razkritjih v letnem poročilu. Zato bi bila letna poročila, izdelana v skladu z MSRP, obsežnejša, kar spet predstavlja dodatno delo. Zbirka MSRP ne ločuje podjetij po velikosti in je pač treba razkriti vse, kar MSRP zahtevajo. Torej, izdelavo vseh računovodskih izkazov – tudi izdelavo izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala. Poleg tega pa ni odpustkov pri pojasnilih k posameznim postavkam. Edino merilo za razkrivanje je bistvenost.

Ne nazadnje so številna podjetja, ki so vključena v konsolidacijsko skupino, vključena tudi v druge skupine podjetij, ki poročajo po SRS. V takem primeru bi morali posamične izkaze za potrebe solastnikov še vedno pripravljati na podlagi SRS.

Prehod na MSRP 

Za vse prve uporabnike zbirke MSRP so pravila, ki jih morajo upoštevati ob prehodu, zbrana v standardu MSRP 1 – Prva uporaba zbirke MSRP. Standard obravnava splošni pristop k prehodu in področja, na katerih se pravila za prve uporabnike zbirke razlikujejo od pravil, ki veljajo za podjetja, ki že uporabljajo zbirko MSRP.

Standard MSRP 1 je po obsegu skromen, vendar je to le en del zgodbe ob prehodu, saj je treba poznati vse druge standarde, da lahko sledimo pravilom v MSRP-1. Za razliko od zbirke SRS, ki zahteva uporabo spremenjenih standardov za naprej (vsi preračuni v bilanci stanja na 1. 1. 2016), je v zbirki MSRP ob spremembi standardov praviloma zahtevana uporaba za nazaj.

To pa pomeni, da je ob spremembi standardov treba preračunati tudi primerjalne izkaze. MSRP-1 olajša prehod vsem uporabnikom tako, da uporabljajo iste računovodske usmeritve v svoji začetni bilanci stanja v skladu z MSRP in v vseh obdobjih, predstavljenih v prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP. Te računovodske usmeritve mora podjetje uskladiti z vsakim MSRP, veljavnim ob koncu prvega obdobja poročanja po MSRP. Obstajajo pa izjeme, ki so bodisi obvezne ali pa prostovoljne. In teh izjem je kar nekaj.

To za slovenska podjetja, katerih konec prvega obdobja poročanja po MSRP je 31. 12. 2016, pomeni izdelavo bilance stanja na 1. 1. 2015 – to je izhodiščni datum za računovodenje po MSRP, preračun izkaza poslovnega izida za leto 2015 in uporabo MSRP v letu 2016. Za vsa navedena obdobja podjetja uporabijo MSRP, ki so v veljavi 31. 12. 2016.

Prehod na MSRP z zgledom v primerjavi s prehodom na SRS 2016

Na naši spletni strani je med gradivi na voljo brezplačno gradivo »Zgled prehoda na SRS 2016«. Oglejte si ga, saj bomo v tem prispevku učinke, ki bi nastali ob prehodu na MSRP, predstavili samo pri tistih kategorijah, ki so doživele spremembo v navedenem zgledu, in ob predpostavki, da želi podjetje obdržati obstoječo računovodsko usmeritev tudi v zbirki MSRP.

Opozarjamo, da lahko zbirka MSRP nudi pri istih kategorijah več računovodskih usmeritev, ki pa jih ne bomo obravnavali v tem prispevku. Kot boste videli, prehod na MSRP za podjetje iz našega zgleda ne bi učinkoval na velikost kapitala tega podjetja. Obravnava izbranih kategorij ob prehodu na MSRP je naslednja:

  • Stavbne pravice se tudi po MSRP izkazujejo med zemljišči.

  • Model revalorizacije za zgradbe se v zbirki MSRP lahko uporablja še naprej. Revalorizacijske rezerve se lahko prenašajo v preneseni poslovni izid skladno z obračunano amortizacijo od prevrednotenega zneska ali pa šele ob odtujitvi sredstva – torej je rešitev enaka kot v SRS 2006.

  • Model revalorizacije za opremo v zbirki MSRP ostaja in veljajo enaka pravila kot za zgradbe.

  • Naložbe v odvisne družbe se lahko še naprej vrednotijo po pošteni vrednosti.

  • Naložbene nepremičnine v izgradnji pa se tudi v zbirki MSRP prerazporedijo med naložbene nepremičnine.

Kako se najhitreje seznaniti z MSRP-1 in MSRP nasploh

MSRP trenutno uporabljajo podjetja v 140 državah po svetu. Zato lahko sklepamo, da morajo obstajati koristi od uporabe te zbirke, če se toliko držav odloča za njihovo uporabo. Nekatere države gredo še korak dlje in se v celoti odrečejo nacionalnim standardom.

Slovenske strokovne literature o MSRP pravzaprav nimamo veliko. Nekateri članki sicer primerjalno obravnavajo posamezne gospodarske kategorije, a literature, ki bi sistematično predstavila razlike med SRS in MSRP, nismo našli.

Na spletnih straneh revizijskih družb lahko najdete vzorčna letna poročila podjetij, ki so prešla na MSRP. V teh poročilih ob posamezni kategoriji najdete sklicevanje na MSRP-1 in obrazložitev odločitve podjetja za izbiro računovodske usmeritve. To je gotovo najhitrejši način razumevanja prehoda. Žal pa so ta poročila samo v angleškem jeziku. Morda za začetek naslednje poročilo.