Ali računovodski standardi zagotavljajo primerljivost izkazov podjetij med seboj

Ali smo še vedno v letu 2008?

Nisem ravno oseba, ki bi hranila članke v papirni obliki za desetletja nazaj, a nekaj jih je vseeno v mojem klasičnem arhivu. Med njimi je članek z naslovom Gospod revizor, kolikšna je vrednost Gorenjske banke?, ki je bil objavljen že davnega leta 2008 v časniku Finance, danes pa ga lahko preberete na njihovi spletni strani. Razlogov za uvrstitev članka v arhiv je kar nekaj. Dva med njimi sta še danes zelo aktualna – vsak zase je dovolj za pisanje.

Prvi razlog je ta, da članek kaže, kako morajo računovodske standarde poznati vsi, ki analizirajo oziroma komentirajo računovodske izkaze. Strokovna javnost bi morala poznati različne metode vrednotenja sredstev (poštena vrednost, nabavna vrednost, nadomestitvena vrednost ...), katerih uporabo računovodski standardi bodisi dopuščajo bodisi zahtevajo ali pa pri nekaterih gospodarskih kategorijah prepovedujejo.

Drugi razlog pa je ta, da je članek povzročil množično »strokovno« komentiranje kakovosti dela revizorjev nasploh in konkretnega revizorja. Strokovne institucije se niso odzvale (tokrat beseda strokovne ni v narekovajih), a bi se morale, da bi odgnale meglo z vprašanja, ki so ga zastavili »profesionalni« novinarji. Tudi sam revizor se ni odzval, in tudi sama bi takrat, kot še aktivna pooblaščena revizorka, v podobni situaciji ravnala enako.

Kaj se je od leta 2008 spremenilo

Ali so računovodski izkazi podjetij danes bolj primerljivi med seboj in ali so računovodski standardi morda poenotili vrednotenje finančnih naložb? Kako je s številnimi drugimi izbirnimi možnostmi, ki jih nudijo standardi? Morda vas bo presenetilo, vendar je bil za nekatere finančne naložbe v zbirki MSRP dodan še en model merjenja – kapitalska metoda.

Ali spremembe na področju računovodenja pomenijo večjo primerljivost računovodskih izkazov

Leto 2016 je za slovensko računovodsko stroko leto pomembnih sprememb.

Nič pa nismo zapisali o tem, zakaj bi zadnjih deset let lahko poimenovali obdobje sprememb številnih računovodskih standardov – tako v zbirki SRS kot zbirki MSRP.

Če se sprašujete, čemu toliko sprememb, vam lahko odgovorimo zelo hitro. Vsi uporabniki računovodskih poročil si želijo, da bi bili računovodski izkazi podjetij med seboj primerljivi. S pojavom globalizacije bi morali biti izkazi podjetij iz različnih držav med seboj primerljivi, kar pa ni izvedljivo, če v vsaki državi veljajo drugačna pravila računovodenja. Zato sta se tako svet kot Evropa tega vprašanja lotila zelo zelo resno. In kakšni so rezultati?

Svet, Evropa in Slovenija na poti k poenotenju računovodskih izkazov

Začnimo s svetom. Računovodski standardi so poslovni jezik, s katerim podjetja zapišejo in predstavijo poslovne rezultate in finančni položaj vsem, ki te informacije potrebujejo. Zbirka mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) je doživela veliko sprememb zaradi usklajevanja (harmonizacije) z zbirko ameriških računovodskih standardov (US-GAAP). V naslednjih treh letih bodo kot rezultat usklajevanja stopili v veljavo trije računovodski standardi, ki bodo nadomestili večje število danes veljavnih standardov.

Tako kot smo ob velikem številu naravnih jezikov, ki jih posamezni narodi uporabljajo za pogovor, ustvarili umetni – nikogaršnji jezik, esperanto, si tudi stroka na področju računovodenja prizadeva za vsesplošno uporabo zbirke MSRP, ki je prav tako kot esperanto – nikogaršnja last.

Kje smo, lahko razberete iz govorov predsednika Odbora za mednarodne standarde računovodskega poročanja g. Hansa Hoogervorsta, ki so zanimivo branje in urejeno zbrani na spletni strani odbora.

Ker smo ta pogovor začeli z letom 2008, naj vas najprej napotimo na govor iz leta 2012, ki ima krasen uvod, njegova vsebina pa je povezana s člankom iz Financ leta 2008. Predsednik je v govoru, ki ga je imel leto dni po prevzemu funkcije, iskreno priznal, da je bil kljub znanju malo naiven ob prevzemu te funkcije. Zares priporočamo branje.

"Accounting should be the most straightforward of topics for policymakers to deal with. Accounting is mainly about describing the past—to reflect faithfully what has already happened. This should be dull business, better left to ‘bean-counters’. Surely counting beans cannot cause too many problems?" (H. Hoogervorst, 2012)

V uvodu g. Hoogervorst opiše splošno predstavo, ki jo ima poslovni svet o računovodenju – da je računovodenje nekaj enostavnega, saj gre pravzaprav samo za verno zapisovanje dogodkov iz preteklosti, kar naj bi bilo podobno štetju fižolov. Takšna opravila pa so sicer dolgočasna, a prav gotovo pri njih ne more prihajati do težav.

V vsebinskem delu govora pa vas bo presenetilo, kako se g. Hoogervorst (ne pozabite, da je predsednik odbora, ki sprejema standarde) tudi že težko znajde med različnimi modeli vrednotenja. Tako lažje razumemo, da so se tudi novinarji pri Financah malo izgubili.

"First of all, I was struck by the multitude of measurement techniques that both IFRSs and US GAAP prescribe, from historic cost, through value-in-use, to fair value and many shades in between. In all, our standards employ about 20 variants based on historic cost or current value. Because the differences between these techniques are often small, the significance of this apparently large number should not be over dramatised." (H. Hoogervorst, 2012) 

No, in štiri leta pozneje smo tam, kjer smo. Še vedno obstajajo in bodo obstajali še naprej različni modeli merjenja finančnih naložb in še mnogo drugih različnih možnosti pri posameznih postavkah, ki jih podjetja sama izbirajo. Trenutno stanje zelo nazorno prikazuje predsednikov letošnji govor

Kje je Evropa? Svoja prizadevanja po poenotenju uresničuje s sprejemanjem direktiv. V letu 2013 je bila sprejeta t. i. Računovodska direktiva, ki je po svoji vsebini daleč od računovodskih standardov, zato morajo države članice svoja podrobna računovodska pravila dopolniti s svojimi rešitvami.

In kaj ostane Sloveniji? To najbolje ponazori kar besedilo iz Uvoda v SRS: »Že tretjič prenovljeni SRS-ji temeljijo na Zakonu o gospodarskih družbah in v slovenski pravni red prenašajo vsebino Direktive 2013/34/EU. SRS-ji določajo strokovna pravila računovodenja ter dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo zakonske določbe in opredelitve. So torej pravila stroke, ki zakonsko določena temeljna pravila in zahteve računovodenja podrobneje razčlenjujejo, pojasnjujejo in določajo način njihove uporabe.«

Podrobneje o ureditvi računovodenja v Evropi in Sloveniji pa v katerem od prihodnjih blogov.

Dopusti – ne samo na morju, tudi v računovodskih izkazih

Zakaj Slovenci dopustujemo junija

Junija smo Slovenci tradicionalno na dopustu. Kje je vzrok? Rečemo lahko, da je podlaga v naši delovni zakonodaji in navadah zaposlenih. Ljudje smo pač nabiralci in se zelo dobro počutimo, če kaj prihranimo. In če je to dopust, potem smo še posebej srečni. Skoraj ni Slovenca, ki ne bi znal takoj povedati, koliko dni neizkoriščenega dopusta še ima, in še posebej s ponosom povemo, koliko dni lanskega neizkoriščenega dopusta imamo.

Prenos pravice do koriščenja letnega dopusta

Pravica do prenosa dela letnega dopusta je urejena v 162. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon dopušča možnost koriščenja dopusta v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Preostanek letnega dopusta lahko zaposleni izkoristi v naslednjem koledarskem letu do 30. junija, če se tako dogovori z delodajalcem.

Nekateri zaposleni pa imajo pravico izrabiti ves letni dopust v naslednjem koledarskem letu do 31. decembra. To so tisti, ki dopusta niso mogli izkoristiti v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. Enako pravico imajo tudi zaposleni v tujini, če to omogoča kolektivna pogodba.

Kam z dopusti v računovodskih izkazih

Zaradi navedenih zakonskih rešitev je z vidika računovodenja treba presojati vsakega zaposlenega posebej. Nekateri zaposleni izkoristijo ves svoj dopust že v prvih mesecih leta, o čemer se seveda dogovorijo z delodajalcem, saj 163. člen ZDR-1 daje zaposlenim pravico do odločanja le o enem dnevu letnega dopusta. Le starši šolooobveznih otrok imajo pravico do enega tedna dopusta v času šolskih počitnic.

Odločitve zaposlenih o razporeditvi letnega dopusta (glede na zakonske rešitve bi bilo pravilneje zapisati, da so to bolj odločitve delodajalcev) vplivajo na računovodske izkaze podjetja. V nekaterih primerih namreč zaposleni »dolgujejo« del dopusta podjetju, v nekaterih primerih pa zaposleni »terjajo« podjetje za še neizkoriščeni dopust. Vse to se mora odražati v izkazu poslovnega izida in bilanci stanja na določen dan.

V prvi polovici leta zaposleni praviloma ne koristijo dopusta tekočega koledarskega leta. Tisti bralci, ki ste računovodje, ste morali v prejšnjem odstavku že razmišljati, katere gospodarske kategorije se pojavljajo v povezavi z dopustom. Poleg stroškov dela, kar plačilo dopusta je, ste morali pomisliti tudi na dve računovodski kategoriji – aktivne in pasivne časovne razmejitve.

Če je računovodska stroka sprejela dejstvo, da so neizkoriščeni dopusti obveznost podjetja do zaposlenih na bilančni presečni dan – za večino podjetij je to 31. december, pa še vedno pogrešamo razmejitve za letne dopuste v medletnih izkazih. Opozoriti želimo, da bi bilo treba za pravilno ugotavljanje medletnih rezultatov razmejiti stroške dopustov tekočega koledarskega leta.

Tako bi bilo treba na dan 30. 6. 2016 za tiste, ki so že izkoristili ves dopust za leto 2016, pripoznati »terjatev« do zaposlenih za polovico stroškov njihovega dopusta. Za tiste, ki pa niso izkoristili še niti dneva dopusta za leto 2016 – to pa je večina zaposlenih v Sloveniji, bi bilo treba pripoznati »obveznosti« podjetja za polovico njihovega letnega dopusta. Le tako bi bil poslovni izid podjetja na ta dan pravilen.

In kako če zaposleni odide (pa ne na dopust)

V skladu s 161. členom ZDR-1 pripada sorazmerni del letnega dopusta, torej 1/12 za vsak mesec zaposlitve, zaposlenemu, ki sklene ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in je torej v posameznem koledarskem letu zaposlen manj kot eno leto. Pri menjavi delodajalca med letom bo gotovo vsak delodajalec izrabil to možnost, razen če se zaposleni in delodajalec ne dogovorita drugače.

To je za delodajalce ugodnejša rešitev v primerjavi z rešitvijo v prejšnjem ZDR, kjer načelo sorazmernosti ni bilo zapisano. Tako lahko delodajalec v primeru, ko je zaposleni izkoristil ves dopust pred odpovedjo pogodbe, pri zadnji izplačani plači poračuna dopust, ki pripada zaposlenemu glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu.

Tako sem avtorica tega prispevka razumela načelo sorazmernosti. Vendar me je kar nekaj kolegov iz stroke opozorilo, da v praksi temu ni tako. Nekateri so mnenja, da poračuna sploh ni mogoče opraviti. Opozarjam na 136. člen ZDR-1, ki govori o zadrževanju in pobotu izplačila plače. Brez izjave zaposlenega, da se strinja s pobotom, ne bo šlo.

Vendar pa je iz pojasnila na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razvidno, da delodajalec lahko uveljavlja regresni oziroma odškodninski zahtevek, tudi s tožbo na sodišču.

Kljub temu, pa si v spodnjem videu oglejte naš idealni zgled knjiženja poračuna dopusta ob prekinitvi pogodbe o delovnem razmerju z naslovom Razmejevanje stroškov dopusta. Zaposleni je namreč v tem zgledu podal izjavo, da se s pobotom strinja.

Zgled knjiženja in še vrsta drugih - prek 400 jih je – si lahko ogledate v e-paketu SRS 2016. Priskrbite si testno geslo za ta izdelek in si oglejte praktične primere.

MSRP ali ne MSRP - to je zdaj vprašanje

Obvezna uporaba za konsolidirane izkaze

Za leto 2016 morajo skupinske (konsolidirane) računovodske izkaze obvezno sestaviti le še velike skupine podjetij. Pri njihovi sestavitvi pa morajo uporabiti zbirko mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP).

Odločitev, ali bodo v skupini tudi samostojne izkaze posameznih podjetij pripravili na podlagi MSRP, je prepuščena poslovodstvu. Kar nekaj podjetij se je že odločilo, da bodo zbirko MSRP uporabila zgolj za konsolidirane izkaze. Vzrokov za takšno odločitev je več.

Nekatera podjetja ocenjujejo, da bodo stroški računovodenja nižji z uporabo zbirke SRS. Prehod na MSRP v vseh posamičnih izkazih podjetij, vključenih v skupino, bi namreč pomenil vključevanje večjega števila računovodij v izobraževanje. Veliko lažje je usposobiti le nekaj oseb, ki pripravijo prilagoditve za konsolidirane izkaze, potrebne zaradi različnih pravil računovodenja med obema zbirkama.

Poleg tega imajo mikro, majhna in srednja podjetja po ZGD-1 številne odpustke pri razkritjih v letnem poročilu. Zato bi bila letna poročila, izdelana v skladu z MSRP, obsežnejša, kar spet predstavlja dodatno delo. Zbirka MSRP ne ločuje podjetij po velikosti in je pač treba razkriti vse, kar MSRP zahtevajo. Torej, izdelavo vseh računovodskih izkazov – tudi izdelavo izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala. Poleg tega pa ni odpustkov pri pojasnilih k posameznim postavkam. Edino merilo za razkrivanje je bistvenost.

Ne nazadnje so številna podjetja, ki so vključena v konsolidacijsko skupino, vključena tudi v druge skupine podjetij, ki poročajo po SRS. V takem primeru bi morali posamične izkaze za potrebe solastnikov še vedno pripravljati na podlagi SRS.

Prehod na MSRP 

Za vse prve uporabnike zbirke MSRP so pravila, ki jih morajo upoštevati ob prehodu, zbrana v standardu MSRP 1 – Prva uporaba zbirke MSRP. Standard obravnava splošni pristop k prehodu in področja, na katerih se pravila za prve uporabnike zbirke razlikujejo od pravil, ki veljajo za podjetja, ki že uporabljajo zbirko MSRP.

Standard MSRP 1 je po obsegu skromen, vendar je to le en del zgodbe ob prehodu, saj je treba poznati vse druge standarde, da lahko sledimo pravilom v MSRP-1. Za razliko od zbirke SRS, ki zahteva uporabo spremenjenih standardov za naprej (vsi preračuni v bilanci stanja na 1. 1. 2016), je v zbirki MSRP ob spremembi standardov praviloma zahtevana uporaba za nazaj.

To pa pomeni, da je ob spremembi standardov treba preračunati tudi primerjalne izkaze. MSRP-1 olajša prehod vsem uporabnikom tako, da uporabljajo iste računovodske usmeritve v svoji začetni bilanci stanja v skladu z MSRP in v vseh obdobjih, predstavljenih v prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP. Te računovodske usmeritve mora podjetje uskladiti z vsakim MSRP, veljavnim ob koncu prvega obdobja poročanja po MSRP. Obstajajo pa izjeme, ki so bodisi obvezne ali pa prostovoljne. In teh izjem je kar nekaj.

To za slovenska podjetja, katerih konec prvega obdobja poročanja po MSRP je 31. 12. 2016, pomeni izdelavo bilance stanja na 1. 1. 2015 – to je izhodiščni datum za računovodenje po MSRP, preračun izkaza poslovnega izida za leto 2015 in uporabo MSRP v letu 2016. Za vsa navedena obdobja podjetja uporabijo MSRP, ki so v veljavi 31. 12. 2016.

Prehod na MSRP z zgledom v primerjavi s prehodom na SRS 2016

Na naši spletni strani je med gradivi na voljo brezplačno gradivo »Zgled prehoda na SRS 2016«. Oglejte si ga, saj bomo v tem prispevku učinke, ki bi nastali ob prehodu na MSRP, predstavili samo pri tistih kategorijah, ki so doživele spremembo v navedenem zgledu, in ob predpostavki, da želi podjetje obdržati obstoječo računovodsko usmeritev tudi v zbirki MSRP.

Opozarjamo, da lahko zbirka MSRP nudi pri istih kategorijah več računovodskih usmeritev, ki pa jih ne bomo obravnavali v tem prispevku. Kot boste videli, prehod na MSRP za podjetje iz našega zgleda ne bi učinkoval na velikost kapitala tega podjetja. Obravnava izbranih kategorij ob prehodu na MSRP je naslednja:

  • Stavbne pravice se tudi po MSRP izkazujejo med zemljišči.
  • Model revalorizacije za zgradbe se v zbirki MSRP lahko uporablja še naprej. Revalorizacijske rezerve se lahko prenašajo v preneseni poslovni izid skladno z obračunano amortizacijo od prevrednotenega zneska ali pa šele ob odtujitvi sredstva – torej je rešitev enaka kot v SRS 2006.
  • Model revalorizacije za opremo v zbirki MSRP ostaja in veljajo enaka pravila kot za zgradbe.
  • Naložbe v odvisne družbe se lahko še naprej vrednotijo po pošteni vrednosti.
  • Naložbene nepremičnine v izgradnji pa se tudi v zbirki MSRP prerazporedijo med naložbene nepremičnine.

Kako se najhitreje seznaniti z MSRP-1 in MSRP nasploh

MSRP trenutno uporabljajo podjetja v 140 državah po svetu. Zato lahko sklepamo, da morajo obstajati koristi od uporabe te zbirke, če se toliko držav odloča za njihovo uporabo. Nekatere države gredo še korak dlje in se v celoti odrečejo nacionalnim standardom.

Slovenske strokovne literature o MSRP pravzaprav nimamo veliko. Nekateri članki sicer primerjalno obravnavajo posamezne gospodarske kategorije, a literature, ki bi sistematično predstavila razlike med SRS in MSRP, nismo našli.

Na spletnih straneh revizijskih družb lahko najdete vzorčna letna poročila podjetij, ki so prešla na MSRP. V teh poročilih ob posamezni kategoriji najdete sklicevanje na MSRP-1 in obrazložitev odločitve podjetja za izbiro računovodske usmeritve. To je gotovo najhitrejši način razumevanja prehoda. Žal pa so ta poročila samo v angleškem jeziku. Morda za začetek naslednje poročilo.

Rezervacije za odpravnine ob odhodu v pokoj

V okviru davčne zakonodaje se je priznavanje odhodkov in prihodkov, povezanih z odpravninami ob odhodu v pokoj, spreminjalo, kar seveda zahteva tudi analitično spremljanje rezervacij. Z zbirko SRS 2016 se je računovodenje rezervacij uredilo natančneje. Seveda pa je najprej treba zaključiti poslovno leto 2015, za katerega še veljajo SRS 2006.

O rezervacijah za odpravnine ob odhodu v pokoj sem napisala že nekaj člankov, ki jih lahko preberete za uvod v tematiko. Čeprav so bili napisani pred leti, je njihova vsebina še vedno aktualna za razumevanje tako računovodske obravnave tovrstnih rezervacij kot tudi davčne obravnave v okviru davka od dohodkov pravnih oseb.

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v letu 2013 (1. del)
Aktuarski izračuni za rezervacije v letu 2013 (2. del)

Kako torej knjižiti rezervacije v letu 2015?

V priloženem zgledu knjiženja za leto 2015 sta uporabljena priporočeni kontni načrt Slovenskega inštituta za revizijo za to leto in zbirka SRS 2006.

Problematiko rezervacij smo v zgledu opisali »zgodovinsko«, zato je uporabljenih več analitičnih kontov za rezervacije v bilanci stanja – glede na obdobje nastanka. Vzrok je v davčni zakonodaji. Samemu zgledu knjiženja smo priložili tudi relevantne člene iz SRS 2006 in ZDDPO-2 za leto 2015.

TUKAJ si lahko prenesete zgled knjiženja rezervacij ob upokojitvi za leto 2015.

Finančni ali poslovni najem? To za najemnike kmalu ne bo več vprašanje.

S spremembo zbirke SRS smo končno prenesli vse bistvene določbe, ki v zbirki mednarodnih standardov urejajo računovodenje najemov (to področje ureja MRS 17 – Najemi). A verjetno le za nekaj let, saj bodo SRS sledili rešitvam v MSRP.

Po dolgih letih razprav je bil 13. januarja 2016 objavljen MSRP 16 – Najemi, ki bo nadomestil prej omenjeni standard MRS 17, s katerim so usklajeni SRS 2016. Ta standard bo prinesel veliko sprememb za najemnike, medtem ko za najemodajalce ostaja več ali manj obstoječa rešitev. Zaradi moje močne povezanosti s tem standardom, ne morem, da ne bi zapisala nekaj besed, čeprav bo standard v uporabi šele od leta 2019.

Priznam, da bom uporabila kar besede, ki jih je izrekel Hans Hoogervorst, predsednik Mednarodnega odbora za računovodske standarde (IASB), v svojem govoru v Parlamentu EU. Celoten govor, v katerem omenja tudi druge računovodske standarde, je na voljo na spletni strani odbora,

V govoru g. Hoogervorst omenja, da je kar 85 odstotkov najemov razvrščenih med poslovne najeme. To po trenutni računovodski ureditvi pomeni, da najemniki teh sredstev ne izkazujejo v svojih bilancah. Jasno je, da takšna rešitev ne kaže prave gospodarske stvarnosti. Kajti, če manjka v bilanci sredstvo, na drugi strani manjka tudi obveznost. V zadnji finančni krizi se je izkazalo, da so imela nekatera velika trgovska podjetja številne dolgoročne obveze na podlagi poslovnih najemov. Njihovi zunajbilančni dolgovi so bili tudi 66-krat večji od dolgov, ki so bili vključeni v bilanco stanja.

Trenutna računovodska ureditev vodi tudi v neprimerljivost računovodskih izkazov. Letalska družba, ki najema letala, je videti precej drugače kot letalska družba, ki ima letala v lasti, pa čeprav so finančne obveznosti obeh družb precej enake. Po besedah g. Hoogervorsta naj bi take primere odpravil MSRP 16 – Najemi. Na dan objave, je bil na spletni strani IFRS.org o tej temi objavljen tudi video posnetek promocijskega govora.

Naj končam s svojimi besedami. Če danes podjetje najame službeno vozilo za obdobje petih let na podlagi pogodbe, ki nosi naslov »Pogodba o poslovnem najemu«, potem tega vozila ni v bilanci stanja podjetja. Pač pa se vsak mesec pojavijo stroški najema. V prihodnje bomo v bilanci stanja videli znesek »Pravica do uporabe vozila« (med postavko oprema) in pa enak znesek med finančnimi obveznostmi.

Išče se čistopis spremenjenih členov ZGD-1I

Kako do čistopisa samo spremenjenih členov ZGD-1?

Spremljanje zakonodaje je vedno časovno zahtevno opravilo. Najprej skušamo slediti predlaganim spremembam, kar je bolj ali manj težko. O tem sem pisala v prejšnjem blogu. Ko je zakon sprejet, pa imamo zelo preprosto željo: prebrati čistopis spremenjenih oziroma dodanih členov. V mislih imam samo te člene, in ne iskanja spremenjenih členov med vsemi preostalimi, ki so nespremenjeni.

Splet nam ponuja ogromno možnosti, vendar niti na plačljivih portalih (preverili smo jih več) in še manj na brezplačnih, takšen izbor členov ni na voljo. Za naše potrebe smo ga pripravili sami, kar nam je vzelo precej časa. Ta čistopis želimo deliti z vami.

Vzela sem si še nekaj minut časa in na spletni strani Državnega zbora RS prebrala opis zakonodajnega postopka.

Mojo pozornost je pritegnil del z naslovom Avtentične razlage in uradna besedila zakonov: elektronske objave.

Zapisano je takole:

Po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi neuradno prečiščeno besedilo zakona. To se objavi v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora.

Če Državni zbor na predlog matičnega delovnega telesa, Vlade ali poslanske skupine sprejme tak sklep, lahko Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi uradno prečiščeno besedilo zakona. Državni zbor ga potrdi brez razprave, besedilo pa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora.

Iz zapisanega lahko zaključimo, da nam je uradno prečiščeno besedilo na voljo le v nekaterih primerih. Tako kot neuradno prečiščeno besedilo zakona pa bi lahko bili posebej objavljeni le tisti členi, ki so bili spremenjeni ali dodani. Torej ločeno od objave celotnega zakona. Tak predlog sem prek kontaktnega obrazca posredovala tudi Državnemu zboru.

Z zanimanjem sem pričakovala odgovor. Prišel je zelo hitro: vse je v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. To me kot državljanko veseli, saj nisem pričakovala, da naj bi se poslovnik kršil. Vsekakor pa bi morali tak pregled omogočati plačljivi portali. Zanima me tudi njihov odziv, če bodo morda prebrali ta zapis.

Končana javna obravnava SRS 2016 – tokrat uporabnikom (še kar) prijazna

Javna razprava o Osnutkih slovenskih računovodskih standardov 2016 (SRS 2016) se je 1. oktobra končala. Prišlo je kar nekaj predlogov, ki jih bo morala komisija za računovodske standarde pri Slovenskem inštitutu za revizijo (SIR) proučiti. V skladu s 103. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) mora Slovenski inštitut za revizijo zaradi uskladitve z določbami tega zakona ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance, v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona v soglasje predložiti spremembo Slovenskih računovodskih standardov.

Časa torej ni veliko. Postopek javne razprave je bil uporabnikom (še kar) prijazen. Na spletni strani SIR so objavljeni čistopisi SRS 2016, do katerih pridete s klikom na prvo povezavo v objavljenem tekstu. Objavljena pa so tudi spremenjena besedila obstoječih standardov, do katerih pridete s klikom na zadnjo povezavo v tekstu. Kar nekaj se nas je v praksi mučilo zgolj z zadnjo varianto, ker ob prvi povezavi ni jasno pisalo, da gre za čistopis. Čeprav sem na pomanjkljivost opozorila, pa ni bila odpravljena.

Tak način predstavitve sprememb lahko samo pozdravimo. Tudi način, kako so predlogi zainteresirane javnosti objavljeni na spletni strani, je korak naprej. Ker sem zelo intenzivno spremljala zadnje spremembe ZGD-1, lahko rečem, da je bila preglednost veliko večja. Z vnaprej predpisanim obrazcem je takoj jasno, kateri člen se obravnava v pripombah. Kar zmrazi me, ko pomislim, koliko delovnih ur strokovna javnost porabi za prebiranje predlogov sprememb v obliki, ki je običajna za slovenski prostor.

V mislih imam takšen zapis (novela ZGD-1I): V prvem odstavku 58. člena se v prvem stavku za besedo »prvega« doda besedilo »in sedmega«. Pri tem pa oseba, ki bere predlog, sploh ne ve, o čem člen govori, in mora imeti nujno pred seboj trenutno veljaven zakon. Nato mora poiskati prvi stavek. Tokrat ima še srečo, kajti lahko bi bil peti stavek. Potem je treba najti navedeno besedo. Na enak način odgovarja tudi zainteresirana javnost. V primeru ZGD-1 zgolj z odpiranjem poslanih pripomb (eno po eno) lahko pridemo do vsebine.

Sodobne tehnologije pa ponujajo več možnosti, kot jih je bilo uporabljenih v primeru javne razprave o SRS 2016. Zakaj ne bi mogli uporabniki komentirati vsak člen neposredno in bi tako vsakdo, ki želi dati predlog, takoj videl, kaj je zapisal nekdo pred njim. In ne samo to. Lahko bi se razvil komentar o zapisanem. Če znanja o tem ni pri informatikih, ki so na plačilnih seznamih davkoplačevalcev, pa je gotovo to znanje v zasebnih podjetjih. Država naj naroči storitve pri teh. Davkoplačevalci bomo zadovoljni.

Izpit NPK računovodja in rešitev knjiženj

Ko iščemo nove sodelavce v računovodstvu, Najprej Preverimo Kompetence. Prve črke besed, zapisanih z veliko začetnico, nam dajo v zadnjem času pogosto uporabljeno kratico NPK – Nacionalna poklicna kvalifikacija. K pisanju prispevka me je spodbudil ogled spletnega seminarja, ki je predstavljal izobraževalni program, namenjen usposabljanju za pridobitev listine NPK – računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode. Prav nič nisem bila presenečena, da zanimanje za pridobitev te listine narašča. Že v več zaposlitvenih oglasih je bila ta listina navedena kot pogoj.

Nato sem malo poguglala in naletela na precej vprašanj, povezanih s tem izobraževanjem. Na forumu portala Računovodja.com, ki ga obiščem vsaj enkrat na teden, sem našla kar 61 prispevkov. Osebe, ki delajo v računovodstvu, zanima, kako je videti izpit, ali so priprave obvezne in kako potekajo. To je zanimalo tudi mene.

Vsak začetnik v Izobraževalni hiši Cilj je deležen sistematičnega izobraževanja. Svoje zaposlene sicer pošiljam samo v dve organizaciji, vendar ne bi bilo primerno, da bi ju navedla po imenu. Tokrat pa sem tudi sama pomislila na ta program, čeprav vem, da je namenjen tistim z izkušnjami. Ob zbiranju informacij na spletni strani Državnega izpitnega centra RIC smo našli vzorec izpitne naloge. In se lotili reševanja. Rezultat je rešitev v obliki, kakršno uporabljamo v naših učnih gradivih.

Kako pa je videti celotni izpit, torej koliko je še teoretičnih vprašanj in kako obširno je treba nanje odgovoriti, nam na spletni strani RIC ni uspelo izvedeti. Ko smo raziskovali naprej, smo na spletni strani OZS, ki je eden izmed izvajalcev priprav, dobili vsaj nekaj potrebnih informacij. Po navedbah na tej strani se

»preverjanje izvaja praktično z zagovorom. Pri praktičnem delu preverjanja kandidati sestavijo bilanco, za kar imajo na razpolago 2 uri časa. Pri praktičnem zagovoru, ki načeloma poteka isti dan, kandidati zagovarjajo pripravljeno bilanco in odgovorijo na 3 vprašanja s področij, navedenih v katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti.« 

Kot je mogoče razumeti, je v tem času treba rešiti podobno nalogo, kot je vključena v našo rešitev, nato pa odgovoriti še na tri vprašanja. Nikjer ni bilo najti vzorčnega izpita z rešitvami, kar bi delodajalec potreboval, da bi se lahko odločil, ali je obseg preverjanja znanja takšen, kot ga želi. Takšno izobraževanje precej stane, pa pri tem nimam v mislih kotizacije, ki je po moji oceni daleč prenizka, da bi udeleženci lahko dobili primerno obravnavo. Prišteti je treba še vse ure odsotnosti in druge stroške. Če končni rezultat ne izpolni pričakovanj, potem je tako izobraževalno potovanje zelo drago.

Delodajalci imamo najraje zaposlene, pri katerih je bilo znanje že preverjeno. Če je to opravila inštitucija, ki ji zaupamo, toliko bolje. Listina NPK – računovodja naj bi vsem delodajalcem, ki iščemo strokovno usposobljene in z izkušnjami opremljene kandidate, olajšala odločitev pri izbiri novih sodelavcev. Ali je to res, bo pokazala praksa.

Za konec pa še zanimivo branje. Prepričana sem, da tudi pri izbiri računovodskih delavcev znanje preizkušamo na način, kot ga opiše dr. Samo Rugelj v kolumni Iskanje službe v času krize: izkušnje delodajalca, majhno podjetje,