e-izobraževanje

Koliko nas stane izobraževanje

Današnji blog bom začela z žal resnično zgodbo. Pred leti sva si s kolegico, pooblaščeno ocenjevalko vrednosti podjetij, delili arhivske omare. Ob selitvi na novo lokacijo je bilo treba prostor pospraviti. Tako sva druga drugi ponujali gradivo s seminarja, ki ni bilo označeno s priimkom udeleženca, pa tudi povsem nedotaknjeno je bilo. Vsaka je bila zase prepričana, da ni bila udeleženka. In kako sva rešili problem?

Prejeti račun potrjuje udeležbo na seminarju

Problem sva rešili z revizijskim postopkom – preveritvijo računovodske dokumentacije. Rezultat poizvedovanja v najinih računovodskih servisih naju je obe presenetil. Izkazalo se je, da sva se tega seminarja obe udeležili na isti dan. Nato sva tudi takoj vedeli, zakaj se ga ne spomniva, čeprav je od seminarja minilo le dobro leto dni.

To je bil seminar, na katerega sva šli tik pred potekom veljavnosti dovoljenja za delo, ki se je obema izteklo v marcu v prejšnjem letu. Zato, ker sva morali zbrati dovolj točk. Vsebina seminarja je zajemala osnovni nivo znanja, ki sva ga že dokazali na izpitih, preden sva sploh dobili dovoljenje za delo.

Za pooblaščene revizorje mesec marec prav gotovo ni čas, ko bi hodili na izobraževanja. Kljub številnim izobraževanjem (tudi v tujini), ki so bila vsebinsko pomembna za moje delo, sem se morala udeležiti še tega izobraževanja, da sem zadostila pogoju iz Pravilnika o priznanju dodatnega izobraževanja za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za delo. Ta pravilnik zahteva, da pooblaščeni revizor lahko podaljša dovoljenje za delo le, če v dveh letih zbere 80 točk. Najmanj 60 % točk je treba zbrati z izobraževanji, ki jih organizira Inštitut za revizijo.

Za mojo izbiro v zadnjem trenutku in tako stran vržen čas lahko krivdo pripišem le sebi, saj s seminarjem ni bilo nič narobe. Gotovo pa se je tudi vam kdaj zgodilo, da ste se na poti domov spraševali, kaj ste izvedeli na seminarju.

Kolikšna je prava cena za seminar

V nadaljevanju sledi razmišljanje o pravi ceni izobraževanja na področju davkov in računovodenja z vidika tistega, ki plačuje udeležbo na seminarjih sebi in zaposlenim v podjetju.

To področje dobro poznam – na spletni strani našega podjetja smo zapisali: »Od svojega prvega delovnega dne naprej se učim. Zato dobro vem, kako je biti na strani tistega, ki se uči, in tudi na strani tistega, ki poučuje.«

Ko se odločam med ponudniki seminarjev, me mora najprej zanimati tema, nato pogledam, kdo predava, in seveda se na koncu oko ustavi na ceni. Cena nikoli ne zmaga pri odločanju.

Še vedno se spomnim svojih najdražjih (merjeno s stroški) in hkrati najcenejših seminarjev (merjeno s koristmi pri mojem delu) pred vstopom Slovenije v EU. Organizirani so bili ob koncu tedna na Dunaju, kamor smo se pripeljali iz različnih držav. Brez težav smo zdržali od 8.00 do 18.00, s primernimi odmori.

Še več pa je pomenilo to, da smo lahko tudi po končanih seminarjih ostali v stiku s predavatelji. In kar je najpomembnejše – gradivo smo dobili vsaj deset dni pred seminarjem. Del gradiva je bilo treba prebrati že pred seminarjem. Na samem seminarju so bili predstavljeni primeri iz prakse, sledilo je reševanje vaj.

Koliko me je dejansko stal seminar, ki se ga ne spomnim

Za konec torej izračunajmo, kolikšna je bila dejanska cena tistega seminarja, ki sva ga s kolegico obe pozabili. Kot boste videli, bi s tem denarjem lahko kar nekaj dni smučali na katerem od slovenskih smučišč. Pa še bolje bi bilo, saj bi se v tem času dobro odpočili, prebrali veliko strokovne literature in ob izmenjavi mnenj hkrati strli številne strokovne orehe.

V izračunu dejanske cene smo upoštevali vse dejanske stroške, povezane z udeležencem. Ker je bila udeležba na seminarju zaman – ne pa tudi zastonj, smo dodali tudi nezaračunane prihodke. Pri izračunu sem uporabila 70 evrov za uro. Ker je članek nastajal ob čakanju na popravilo vozila na servisu, sem preverila cenik – povprečna ura serviserja je blizu 50 evrov.

Ker se mora veliko udeležencev pripeljati v Ljubljano, smo dodali še izračun za udeleženca iz Maribora, ki je višji za kilometrino. Tako naju je ta seminar »stal« 772 evrov vsako, kolega iz Maribora pa 871 evrov.

htmlWriter.xlsm

Podatki 

Udeleženec iz LJ 

Udeleženec iz MB 

Kotizacija (brez DDV) 

208,25 

208,25 

Prevoz (kilometrina) 

- 

98,80 

Parkiranje 

4,00 

4,00 

Stroški (plačano) 

212,25 

311,05 

Stroški (izpad prihodkov) 

560,00 

560,00 

SKUPAJ STROŠKI 

772,25 

871,05 

S klikom na gumb IZRAČUN boste na svoj računalnik prenesli Excel tabelo, v kateri si lahko izračunate celotne stroške izobraževanja.


Tvoja e-diploma ni nobena diploma

(ali zakaj na e-diplomante še vedno gledamo z viška)

Spoznala sem ga na spletu

Ne, to ne bo romantična ljubezenska zgodba o popolni ljubezni na prvi pogled. Opisala vam bom svojo izkušnjo z e-učenjem, s katerim sem že kar nekaj let vsak dan povezana.

Danes ga opazujem z druge strani kot pred leti, ko sem kot študentka prejela klic s fakultete, da prvega e-izpita zaradi neudeležbe na predavanjih ne morem opravljati. Kako se je končalo? Srečno :) Ampak pojdimo lepo od začetka …

Z e-učenjem sem se spoznala, ko sem ravno zaključevala svojo prvo diplomsko nalogo, strast do izobraževanja pa me je gnala naprej. Ravno v tem času sem bila v začetku nosečnosti in me je malo skrbelo, kako bom ob dojenčku in službenih obveznostih lahko nadaljevala študij. Odločitev za on-line študij se mi je zdela več kot logična – čas si bom razporejala sama in svoj urnik kar se da najbolje podredila potrebam novorojenčka in službe.

Soočenje z realnostjo

Slišalo se je sila preprosto, kar se v mojem »optimistično razpoloženem procesorju« večkrat pripeti. Ko pa nastopi realnost, pa je tako ali tako že prepozno. Začela so se predavanja, sledile so vaje, po vajah smo morali izdelati seminarske in projektne naloge, oddajati poročila in pisati vmesne preizkuse znanja. In to, vse našteto, se je dogajalo na tedenski ravni. Vsak teden znova, po štirih tednih pa zaključni izpit in ustno ocenjevanje. Kar dober zalogaj za nekoga, ki si je mislil, da bo »malo spotoma« opravljal še študijske obveznosti.

Ta pogled

Druga diploma je bila trdo prigarana. In vedno me malo pojezi, še bolj pa užalosti, ko ob omembi, da imam »e-diplomo«, v očeh sogovornika vidim tisti prezirljiv pogled in posmehljiv nasmešek. Vendar »e-diploma« ni lahko pridobljen papirček, ki kar pade iz tiskalnika. Je trdo prigaran papir, ki zahteva ogromno časa, dela in samodiscipline. Kako vem? Ker sem imela možnost zaključiti obe vrsti študija – tako klasičnega kot tudi on-line. In če smo lahko pri klasičnem študiju kdaj kakšno predavanje preskočili zaradi "nepremostljivih" obveznosti, kot je na primer nujen postanek na štiriurni kavi, ali kakšen izpit namesto pisali, kar prepisali, tukaj tega heca ni. Vse te počaka in Veliki brat te neprestano gleda.

Prej pleničke prala, kot izpit končala

Celotno študijsko leto sem vse izpite opravljala v rednem roku, le na zadnji izpit letnika sem morala septembra v drugem roku. Žal na prvega nisem uspela, ker sem ravno na dan pisanja zaključnega izpita prvič postala mamica. Zelo sem si želela, da bi vse obveznosti zaključila že pred porodom. Vendar sem na drugi strani naletela na gluha profesorjeva ušesa. Ta spomin me pripelje na novo, zelo pomembno vlogo pri e-izobraževanju – in to je izbira mentorja. O tem, kako odgovorno in ključno vlogo pri e-izobraževanju ima mentor, v katerem od prihodnjih zapisov, do takrat pa si lahko preberete, kakšen je mentorski program pri nas.

Bodite lepo,
Sara