MSRP ali ne MSRP - to je zdaj vprašanje

Obvezna uporaba za konsolidirane izkaze

Za leto 2016 morajo skupinske (konsolidirane) računovodske izkaze obvezno sestaviti le še velike skupine podjetij. Pri njihovi sestavitvi pa morajo uporabiti zbirko mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP).

Odločitev, ali bodo v skupini tudi samostojne izkaze posameznih podjetij pripravili na podlagi MSRP, je prepuščena poslovodstvu. Kar nekaj podjetij se je že odločilo, da bodo zbirko MSRP uporabila zgolj za konsolidirane izkaze. Vzrokov za takšno odločitev je več.

Nekatera podjetja ocenjujejo, da bodo stroški računovodenja nižji z uporabo zbirke SRS. Prehod na MSRP v vseh posamičnih izkazih podjetij, vključenih v skupino, bi namreč pomenil vključevanje večjega števila računovodij v izobraževanje. Veliko lažje je usposobiti le nekaj oseb, ki pripravijo prilagoditve za konsolidirane izkaze, potrebne zaradi različnih pravil računovodenja med obema zbirkama.

Poleg tega imajo mikro, majhna in srednja podjetja po ZGD-1 številne odpustke pri razkritjih v letnem poročilu. Zato bi bila letna poročila, izdelana v skladu z MSRP, obsežnejša, kar spet predstavlja dodatno delo. Zbirka MSRP ne ločuje podjetij po velikosti in je pač treba razkriti vse, kar MSRP zahtevajo. Torej, izdelavo vseh računovodskih izkazov – tudi izdelavo izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala. Poleg tega pa ni odpustkov pri pojasnilih k posameznim postavkam. Edino merilo za razkrivanje je bistvenost.

Ne nazadnje so številna podjetja, ki so vključena v konsolidacijsko skupino, vključena tudi v druge skupine podjetij, ki poročajo po SRS. V takem primeru bi morali posamične izkaze za potrebe solastnikov še vedno pripravljati na podlagi SRS.

Prehod na MSRP 

Za vse prve uporabnike zbirke MSRP so pravila, ki jih morajo upoštevati ob prehodu, zbrana v standardu MSRP 1 – Prva uporaba zbirke MSRP. Standard obravnava splošni pristop k prehodu in področja, na katerih se pravila za prve uporabnike zbirke razlikujejo od pravil, ki veljajo za podjetja, ki že uporabljajo zbirko MSRP.

Standard MSRP 1 je po obsegu skromen, vendar je to le en del zgodbe ob prehodu, saj je treba poznati vse druge standarde, da lahko sledimo pravilom v MSRP-1. Za razliko od zbirke SRS, ki zahteva uporabo spremenjenih standardov za naprej (vsi preračuni v bilanci stanja na 1. 1. 2016), je v zbirki MSRP ob spremembi standardov praviloma zahtevana uporaba za nazaj.

To pa pomeni, da je ob spremembi standardov treba preračunati tudi primerjalne izkaze. MSRP-1 olajša prehod vsem uporabnikom tako, da uporabljajo iste računovodske usmeritve v svoji začetni bilanci stanja v skladu z MSRP in v vseh obdobjih, predstavljenih v prvih računovodskih izkazih v skladu z MSRP. Te računovodske usmeritve mora podjetje uskladiti z vsakim MSRP, veljavnim ob koncu prvega obdobja poročanja po MSRP. Obstajajo pa izjeme, ki so bodisi obvezne ali pa prostovoljne. In teh izjem je kar nekaj.

To za slovenska podjetja, katerih konec prvega obdobja poročanja po MSRP je 31. 12. 2016, pomeni izdelavo bilance stanja na 1. 1. 2015 – to je izhodiščni datum za računovodenje po MSRP, preračun izkaza poslovnega izida za leto 2015 in uporabo MSRP v letu 2016. Za vsa navedena obdobja podjetja uporabijo MSRP, ki so v veljavi 31. 12. 2016.

Prehod na MSRP z zgledom v primerjavi s prehodom na SRS 2016

Na naši spletni strani je med gradivi na voljo brezplačno gradivo »Zgled prehoda na SRS 2016«. Oglejte si ga, saj bomo v tem prispevku učinke, ki bi nastali ob prehodu na MSRP, predstavili samo pri tistih kategorijah, ki so doživele spremembo v navedenem zgledu, in ob predpostavki, da želi podjetje obdržati obstoječo računovodsko usmeritev tudi v zbirki MSRP.

Opozarjamo, da lahko zbirka MSRP nudi pri istih kategorijah več računovodskih usmeritev, ki pa jih ne bomo obravnavali v tem prispevku. Kot boste videli, prehod na MSRP za podjetje iz našega zgleda ne bi učinkoval na velikost kapitala tega podjetja. Obravnava izbranih kategorij ob prehodu na MSRP je naslednja:

• Stavbne pravice se tudi po MSRP izkazujejo med zemljišči.

• Model revalorizacije za zgradbe se v zbirki MSRP lahko uporablja še naprej. Revalorizacijske rezerve se lahko prenašajo v preneseni poslovni izid skladno z obračunano amortizacijo od prevrednotenega zneska ali pa šele ob odtujitvi sredstva – torej je rešitev enaka kot v SRS 2006.

• Model revalorizacije za opremo v zbirki MSRP ostaja in veljajo enaka pravila kot za zgradbe.

• Naložbe v odvisne družbe se lahko še naprej vrednotijo po pošteni vrednosti.

• Naložbene nepremičnine v izgradnji pa se tudi v zbirki MSRP prerazporedijo med naložbene nepremičnine.

Kako se najhitreje seznaniti z MSRP-1 in MSRP nasploh

MSRP trenutno uporabljajo podjetja v 140 državah po svetu. Zato lahko sklepamo, da morajo obstajati koristi od uporabe te zbirke, če se toliko držav odloča za njihovo uporabo. Nekatere države gredo še korak dlje in se v celoti odrečejo nacionalnim standardom.

Slovenske strokovne literature o MSRP pravzaprav nimamo veliko. Nekateri članki sicer primerjalno obravnavajo posamezne gospodarske kategorije, a literature, ki bi sistematično predstavila razlike med SRS in MSRP, nismo našli.

Na spletnih straneh revizijskih družb lahko najdete vzorčna letna poročila podjetij, ki so prešla na MSRP. V teh poročilih ob posamezni kategoriji najdete sklicevanje na MSRP-1 in obrazložitev odločitve podjetja za izbiro računovodske usmeritve. To je gotovo najhitrejši način razumevanja prehoda. Žal pa so ta poročila samo v angleškem jeziku. Morda za začetek naslednje poročilo.

Rezervacije za odpravnine ob odhodu v pokoj

V okviru davčne zakonodaje se je priznavanje odhodkov in prihodkov, povezanih z odpravninami ob odhodu v pokoj, spreminjalo, kar seveda zahteva tudi analitično spremljanje rezervacij. Z zbirko SRS 2016 se je računovodenje rezervacij uredilo natančneje. Seveda pa je najprej treba zaključiti poslovno leto 2015, za katerega še veljajo SRS 2006.

O rezervacijah za odpravnine ob odhodu v pokoj sem napisala že nekaj člankov, ki jih lahko preberete za uvod v tematiko. Čeprav so bili napisani pred leti, je njihova vsebina še vedno aktualna za razumevanje tako računovodske obravnave tovrstnih rezervacij kot tudi davčne obravnave v okviru davka od dohodkov pravnih oseb.

Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v letu 2013 (1. del)
Aktuarski izračuni za rezervacije v letu 2013 (2. del)

Kako torej knjižiti rezervacije v letu 2015?

V priloženem zgledu knjiženja za leto 2015 sta uporabljena priporočeni kontni načrt Slovenskega inštituta za revizijo za to leto in zbirka SRS 2006.

Problematiko rezervacij smo v zgledu opisali »zgodovinsko«, zato je uporabljenih več analitičnih kontov za rezervacije v bilanci stanja – glede na obdobje nastanka. Vzrok je v davčni zakonodaji. Samemu zgledu knjiženja smo priložili tudi relevantne člene iz SRS 2006 in ZDDPO-2 za leto 2015.

TUKAJ si lahko prenesete zgled knjiženja rezervacij ob upokojitvi za leto 2015.

Finančni ali poslovni najem? To za najemnike kmalu ne bo več vprašanje.

S spremembo zbirke SRS smo končno prenesli vse bistvene določbe, ki v zbirki mednarodnih standardov urejajo računovodenje najemov (to področje ureja MRS 17 – Najemi). A verjetno le za nekaj let, saj bodo SRS sledili rešitvam v MSRP.

Po dolgih letih razprav je bil 13. januarja 2016 objavljen MSRP 16 – Najemi, ki bo nadomestil prej omenjeni standard MRS 17, s katerim so usklajeni SRS 2016. Ta standard bo prinesel veliko sprememb za najemnike, medtem ko za najemodajalce ostaja več ali manj obstoječa rešitev. Zaradi moje močne povezanosti s tem standardom, ne morem, da ne bi zapisala nekaj besed, čeprav bo standard v uporabi šele od leta 2019.

Priznam, da bom uporabila kar besede, ki jih je izrekel Hans Hoogervorst, predsednik Mednarodnega odbora za računovodske standarde (IASB), v svojem govoru v Parlamentu EU. Celoten govor, v katerem omenja tudi druge računovodske standarde, je na voljo na spletni strani odbora,

V govoru g. Hoogervorst omenja, da je kar 85 odstotkov najemov razvrščenih med poslovne najeme. To po trenutni računovodski ureditvi pomeni, da najemniki teh sredstev ne izkazujejo v svojih bilancah. Jasno je, da takšna rešitev ne kaže prave gospodarske stvarnosti. Kajti, če manjka v bilanci sredstvo, na drugi strani manjka tudi obveznost. V zadnji finančni krizi se je izkazalo, da so imela nekatera velika trgovska podjetja številne dolgoročne obveze na podlagi poslovnih najemov. Njihovi zunajbilančni dolgovi so bili tudi 66-krat večji od dolgov, ki so bili vključeni v bilanco stanja.

Trenutna računovodska ureditev vodi tudi v neprimerljivost računovodskih izkazov. Letalska družba, ki najema letala, je videti precej drugače kot letalska družba, ki ima letala v lasti, pa čeprav so finančne obveznosti obeh družb precej enake. Po besedah g. Hoogervorsta naj bi take primere odpravil MSRP 16 – Najemi. Na dan objave, je bil na spletni strani IFRS.org o tej temi objavljen tudi video posnetek promocijskega govora.

Naj končam s svojimi besedami. Če danes podjetje najame službeno vozilo za obdobje petih let na podlagi pogodbe, ki nosi naslov »Pogodba o poslovnem najemu«, potem tega vozila ni v bilanci stanja podjetja. Pač pa se vsak mesec pojavijo stroški najema. V prihodnje bomo v bilanci stanja videli znesek »Pravica do uporabe vozila« (med postavko oprema) in pa enak znesek med finančnimi obveznostmi.

Išče se čistopis spremenjenih členov ZGD-1I

Kako do čistopisa samo spremenjenih členov ZGD-1?

Spremljanje zakonodaje je vedno časovno zahtevno opravilo. Najprej skušamo slediti predlaganim spremembam, kar je bolj ali manj težko. O tem sem pisala v prejšnjem blogu. Ko je zakon sprejet, pa imamo zelo preprosto željo: prebrati čistopis spremenjenih oziroma dodanih členov. V mislih imam samo te člene, in ne iskanja spremenjenih členov med vsemi preostalimi, ki so nespremenjeni.

Splet nam ponuja ogromno možnosti, vendar niti na plačljivih portalih (preverili smo jih več) in še manj na brezplačnih, takšen izbor členov ni na voljo. Za naše potrebe smo ga pripravili sami, kar nam je vzelo precej časa. Ta čistopis želimo deliti z vami.

Vzela sem si še nekaj minut časa in na spletni strani Državnega zbora RS prebrala opis zakonodajnega postopka.

Mojo pozornost je pritegnil del z naslovom Avtentične razlage in uradna besedila zakonov: elektronske objave.

Zapisano je takole:

Po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi neuradno prečiščeno besedilo zakona. To se objavi v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora.

Če Državni zbor na predlog matičnega delovnega telesa, Vlade ali poslanske skupine sprejme tak sklep, lahko Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora pripravi uradno prečiščeno besedilo zakona. Državni zbor ga potrdi brez razprave, besedilo pa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v elektronski obliki na spletnih straneh Državnega zbora.

Iz zapisanega lahko zaključimo, da nam je uradno prečiščeno besedilo na voljo le v nekaterih primerih. Tako kot neuradno prečiščeno besedilo zakona pa bi lahko bili posebej objavljeni le tisti členi, ki so bili spremenjeni ali dodani. Torej ločeno od objave celotnega zakona. Tak predlog sem prek kontaktnega obrazca posredovala tudi Državnemu zboru.

Z zanimanjem sem pričakovala odgovor. Prišel je zelo hitro: vse je v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. To me kot državljanko veseli, saj nisem pričakovala, da naj bi se poslovnik kršil. Vsekakor pa bi morali tak pregled omogočati plačljivi portali. Zanima me tudi njihov odziv, če bodo morda prebrali ta zapis.

Končana javna obravnava SRS 2016 – tokrat uporabnikom (še kar) prijazna

Javna razprava o Osnutkih slovenskih računovodskih standardov 2016 (SRS 2016) se je 1. oktobra končala. Prišlo je kar nekaj predlogov, ki jih bo morala komisija za računovodske standarde pri Slovenskem inštitutu za revizijo (SIR) proučiti. V skladu s 103. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) mora Slovenski inštitut za revizijo zaradi uskladitve z določbami tega zakona ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance, v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona v soglasje predložiti spremembo Slovenskih računovodskih standardov.

Časa torej ni veliko. Postopek javne razprave je bil uporabnikom (še kar) prijazen. Na spletni strani SIR so objavljeni čistopisi SRS 2016, do katerih pridete s klikom na prvo povezavo v objavljenem tekstu. Objavljena pa so tudi spremenjena besedila obstoječih standardov, do katerih pridete s klikom na zadnjo povezavo v tekstu. Kar nekaj se nas je v praksi mučilo zgolj z zadnjo varianto, ker ob prvi povezavi ni jasno pisalo, da gre za čistopis. Čeprav sem na pomanjkljivost opozorila, pa ni bila odpravljena.

Tak način predstavitve sprememb lahko samo pozdravimo. Tudi način, kako so predlogi zainteresirane javnosti objavljeni na spletni strani, je korak naprej. Ker sem zelo intenzivno spremljala zadnje spremembe ZGD-1, lahko rečem, da je bila preglednost veliko večja. Z vnaprej predpisanim obrazcem je takoj jasno, kateri člen se obravnava v pripombah. Kar zmrazi me, ko pomislim, koliko delovnih ur strokovna javnost porabi za prebiranje predlogov sprememb v obliki, ki je običajna za slovenski prostor.

V mislih imam takšen zapis (novela ZGD-1I): V prvem odstavku 58. člena se v prvem stavku za besedo »prvega« doda besedilo »in sedmega«. Pri tem pa oseba, ki bere predlog, sploh ne ve, o čem člen govori, in mora imeti nujno pred seboj trenutno veljaven zakon. Nato mora poiskati prvi stavek. Tokrat ima še srečo, kajti lahko bi bil peti stavek. Potem je treba najti navedeno besedo. Na enak način odgovarja tudi zainteresirana javnost. V primeru ZGD-1 zgolj z odpiranjem poslanih pripomb (eno po eno) lahko pridemo do vsebine.

Sodobne tehnologije pa ponujajo več možnosti, kot jih je bilo uporabljenih v primeru javne razprave o SRS 2016. Zakaj ne bi mogli uporabniki komentirati vsak člen neposredno in bi tako vsakdo, ki želi dati predlog, takoj videl, kaj je zapisal nekdo pred njim. In ne samo to. Lahko bi se razvil komentar o zapisanem. Če znanja o tem ni pri informatikih, ki so na plačilnih seznamih davkoplačevalcev, pa je gotovo to znanje v zasebnih podjetjih. Država naj naroči storitve pri teh. Davkoplačevalci bomo zadovoljni.

Izpit NPK računovodja in rešitev knjiženj

Ko iščemo nove sodelavce v računovodstvu, Najprej Preverimo Kompetence. Prve črke besed, zapisanih z veliko začetnico, nam dajo v zadnjem času pogosto uporabljeno kratico NPK – Nacionalna poklicna kvalifikacija. K pisanju prispevka me je spodbudil ogled spletnega seminarja, ki je predstavljal izobraževalni program, namenjen usposabljanju za pridobitev listine NPK – računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode. Prav nič nisem bila presenečena, da zanimanje za pridobitev te listine narašča. Že v več zaposlitvenih oglasih je bila ta listina navedena kot pogoj.

Nato sem malo poguglala in naletela na precej vprašanj, povezanih s tem izobraževanjem. Na forumu portala Računovodja.com, ki ga obiščem vsaj enkrat na teden, sem našla kar 61 prispevkov. Osebe, ki delajo v računovodstvu, zanima, kako je videti izpit, ali so priprave obvezne in kako potekajo. To je zanimalo tudi mene.

Vsak začetnik v Izobraževalni hiši Cilj je deležen sistematičnega izobraževanja. Svoje zaposlene sicer pošiljam samo v dve organizaciji, vendar ne bi bilo primerno, da bi ju navedla po imenu. Tokrat pa sem tudi sama pomislila na ta program, čeprav vem, da je namenjen tistim z izkušnjami. Ob zbiranju informacij na spletni strani Državnega izpitnega centra RIC smo našli vzorec izpitne naloge. In se lotili reševanja. Rezultat je rešitev v obliki, kakršno uporabljamo v naših učnih gradivih.

Kako pa je videti celotni izpit, torej koliko je še teoretičnih vprašanj in kako obširno je treba nanje odgovoriti, nam na spletni strani RIC ni uspelo izvedeti. Ko smo raziskovali naprej, smo na spletni strani OZS, ki je eden izmed izvajalcev priprav, dobili vsaj nekaj potrebnih informacij. Po navedbah na tej strani se

»preverjanje izvaja praktično z zagovorom. Pri praktičnem delu preverjanja kandidati sestavijo bilanco, za kar imajo na razpolago 2 uri časa. Pri praktičnem zagovoru, ki načeloma poteka isti dan, kandidati zagovarjajo pripravljeno bilanco in odgovorijo na 3 vprašanja s področij, navedenih v katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti.«

Kot je mogoče razumeti, je v tem času treba rešiti podobno nalogo, kot je vključena v našo rešitev, nato pa odgovoriti še na tri vprašanja. Nikjer ni bilo najti vzorčnega izpita z rešitvami, kar bi delodajalec potreboval, da bi se lahko odločil, ali je obseg preverjanja znanja takšen, kot ga želi. Takšno izobraževanje precej stane, pa pri tem nimam v mislih kotizacije, ki je po moji oceni daleč prenizka, da bi udeleženci lahko dobili primerno obravnavo. Prišteti je treba še vse ure odsotnosti in druge stroške. Če končni rezultat ne izpolni pričakovanj, potem je tako izobraževalno potovanje zelo drago.

Delodajalci imamo najraje zaposlene, pri katerih je bilo znanje že preverjeno. Če je to opravila inštitucija, ki ji zaupamo, toliko bolje. Listina NPK – računovodja naj bi vsem delodajalcem, ki iščemo strokovno usposobljene in z izkušnjami opremljene kandidate, olajšala odločitev pri izbiri novih sodelavcev. Ali je to res, bo pokazala praksa.

Za konec pa še zanimivo branje. Prepričana sem, da tudi pri izbiri računovodskih delavcev znanje preizkušamo na način, kot ga opiše dr. Samo Rugelj v kolumni Iskanje službe v času krize: izkušnje delodajalca, majhno podjetje,

Spremembe na področju računovodskega poročanja v letu 2016

O spremembah sistematike v zbirki SRS ste si že lahko prebrali na mojem blogu. In ker je tema nadvse aktualna, bo o njej še veliko govora. Ta teden sem za bralce Glasnika TFL pripravila 1. del članka o spremembah na področju računovodskega poročanja v letu 2016. Poleg sem priložila še primerjalno tabelo sprememb SRS 2006 in 2016 v eni in drugi zbirki, ki smo jo pripravili v Izobraževalni hiši Cilj.

Preberite si še:
2. del članka
3. del članka
4. del članka

Julij 2015 je pomemben za slovensko računovodsko stroko

Julij 2015 si bo računovodska stroka zapomnila po dveh datumih, ki sta prinesla več sprememb na področju računovodenja. Za seznanitev z že sprejetimi spremembami in pripombe na tiste spremembe, ki so še v javni obravnavi, je še nekaj časa. Uporabljali jih bomo od 1. januarja 2016.

Prvi pomembni datum je 2. 7. 2015, to je dan objave osnutkov SRS 2016 in PSR. Prva zapisana kratica je vsem znana in označuje zbirko Slovenskih računovodskih standardov. Druga kratica je novost in označuje Pravila skrbnega računovodenja (PSR). Ni pa novost njihova vsebina. Nekateri obstoječi standardi, katerih uporaba pri zunanjem poročanju ni obvezna, ne bodo več vključeni v zbirko SRS 2016. Njihova vsebina se bo prenesla v PSR. Več o novi sistematiki računovodskih standardov v prispevku na Find-INFO.

Drugi datum je 13. 7. 2015, dan sprejetja novele ZGD-1I (čeprav bi praviloma morala biti sprejeta prej kot osnutki SRS). V zadnjih trenutkih v novelo ZGD-1I niso bile dodane nobene spremembe zakona, ki bi zahtevale tudi spremembe v osnutkih SRS. Bistvene so spremembe 8. poglavja zakona, predvsem v delu, ki govori o računovodskem poročanju. Temu delu bomo še namenili pozornost.

Če želite spoznati že uveljavljene in še pričakovane spremembe na področju računovodenja za mala in srednja podjetja, si oglejte spodnji posnetek.